Spravimo se s kavča

Poznate občutek, ko v petek popoldne po napornem tednu s polno glavo malodane padeš na kavč? Tako je bilo pri meni zadnji petek. Privoščim si 20 minut krepčilnega dremeža, a počutje še vedno ni prav olimpijsko in mi ne diši vstati s kavča. Roko mi vleče k televizijskemu daljincu, čeprav se zavedam, da bi bilo verjetno bolje, da bi šla v hrib, se predihala in ujela nekaj sončnih žarkov in vitamina D. Leni del mene mi prigovarja, da si po preteklih izzivih ne zaslužim še fizičnega napora, pač pa kakšno sproščujočo nanizanko, medtem ko mi tisti del mene, ki se trudi zasledovati zdrav življenjski slog, vzbuja slabo vest, ker je od moje zadnje Šmarjetne gore minilo že pet dni.

Ko se spomnim še na predstavitev nacionalnega projekta Zmigaj se do vadbe, na kateri sem nekaj ur prej poslušala o pomenu redne telesne dejavnosti in ugotavljala, da tudi pri meni pridejo tedni, ko ob tisoč in eni obveznosti ni časa za rekreacijo in ne dosegam priporočil za telesno dejavnost Svetovne zdravstvene organizacije, se odločim, da se zbrcam s kavča. Klic Šmarjetne gore je bil močnejši. Ob hoji skozi gozd poslušam šelestenje listja pod nogami in ptičje petje, srkam vase vonj gozda, energijo, občudujem jesensko barvitost dreves. Razmišljam, kako čudovita je narava – ne le jeseni, pač pa v prav vseh letnih časih. In tako kot že ničkolikokrat poprej ugotavljam, kakšno moč, terapevtski učinek ima takšen pobeg v naravo. Če sem se kot otrok spraševala, zakaj neki bi se človek sprehajal po gozdu ali celo rinil v hrib, mi je z leti postalo jasno. Po napornem dnevu ni boljšega. Tudi tokrat so se mi misli zbistrile, v glavi pa so se mi začele izpisovati vrstice, ki jih berete. Izkoristila sem ustvarjalni navdih in po vrnitvi domov nemudoma skočila pod tuš in sedla za računalnik. Če bi popoldne preležala na kavču, tega zagotovo ne bi storila.

Dejstvo je, da je tempo življenja hiter, da so naši urniki natrpani in da lahko hitro najdemo priročen izgovor, da izpustimo rekreacijo. Še težje najdejo motivacijo za gibanje tisti, ki so že dlje časa fizično neaktivni. Zato pozdravljam nov program Zmigaj se do vadbe, ki je z brezplačnimi vadbami namenjen prav tej ciljni skupini. Upam, da bodo za gibanje navdušili čim več ljudi, programe pa še razširili, saj zanimanje marsikje presega razpisana mesta.

Ne pozabimo: Redna telesna vadba in dobra fizična pripravljenost sta nadvse pomembni za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Tako smo tudi lažje kos vsakodnevnim izzivom, ob tem pa se je treba zavedati še dolgoročnega učinka. Z zdravim življenjskim slogom pripomoremo tudi k temu, da bomo tretje življenjsko obdobje dočakali vitalni.