Sprejeli nova zakona

Rak postaja vse bolj obvladljiva bolezen, pou­darja vlada. V Sloveniji danes živi več kot 120.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli za rakom, petletno preživetje otrok in mladostnikov pa se je v zadnjih dveh desetletjih povečalo. Kljub napredku se mnogi po uspešnem zdravljenju spopadajo z diskriminacijo, zlasti pri dostopu do finančnih storitev, kot so življenjska zavarovanja in krediti. Zakon izenačuje obravnavo teh oseb z drugimi pri sklepanju življenjskih in kreditnih zavarovanj ter kreditnih pogodb za nepremičnine.

Pravica do pozabe

Zakon določa, da imajo osebe, ki so zbolele za rakom, enake pravice, če je od konca aktivnega zdravljenja minilo sedem let in v tem obdobju ni bilo ponovitve bolezni. »Gre za tako imenovano pravico do pozabe, ki pomeni, da posamezniki pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in temu podobnih produktov v določenem obdobju po ozdravitvi niso več dolžni dajati informacij o svoji pretekli bolezni,« je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Obenem so sprejeli tudi dopolnilo, ki so ga predlagali SDS, koalicija ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti in skrajšuje zahtevano obdobje s predlaganih deset na sedem let. Za osebe, ki so zbolele pred 21. letom starosti, zadostuje pet let od konca zdravljenja brez ponovitve bolezni. Upravičeni so tudi tisti, ki so se okužili z virusom hepatitisa C in so ozdraveli brez zapletov ter soobolevnosti – pri teh zadošča že trimesečni časovni okvir od ozdravitve. Podobno velja za okužene z virusom HIV, kjer obdobje znaša eno leto od začetka uspešnega zdravljenja.

O zagotavljanju kakovosti

Sprejeli so tudi Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu, ki uvaja sistem upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti. Zakon predvideva ustanovitev sveta za kakovost in javne agencije za kakovost, ki bo neodvisno spremljala in urejala standarde ter izvajala nadzor nad zdravstveno dejavnostjo. Za zakon so glasovali poslanci Svobode, SD in Levice, medtem ko so se v SDS in NSi vzdržali. Koalicija je zakon označila kot ključen za sistemsko ureditev zdravstva, opozicija pa izrazila pomisleke glede njegove učinkovitosti. Med glavnimi ukrepi je obveznost razkritja škodljivih dogodkov pacientom in podpora prizadetim. Agencija bo pripravljala poročila o kakovosti, izvajalci z deset ali več zaposlenimi pa bodo morali vzpostaviti komisije za kakovost.