podelitev prostovoljec za leto 2023 Nataša Pirc Musar predsednica RS / Foto: Tina Dokl

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v novoletni poslanici na TV Slovenija poudarila pripadnost skupnosti. / Foto: Tina Dokl, arhiv GG

Srečno, prelepa, solidarna, pogumna Slovenija

Poslanica predsednice republike

Prelom leta je tudi čas novoletnih poslanic. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svoji poslanici na TV Slovenija poudarila pripadnost skupnosti. Kot je sporočila, biti del skupnosti pomeni zaupati in spoštovati – sočloveka, družbo in njene institucije, sebe, naše okolje. »Pomeni ravnati pošteno, si pomagati med seboj, biti del nečesa večjega od nas samih. Pripadati družbi, ki je močnejša od vsote posameznic in posameznikov v njej. In navsezadnje pomeni zmernost, ki vse doslej našteto povezuje v civilizacijsko ravnotežje in nas varuje pred različnimi odkloni, ki so tragično zaznamovali našo preteklost,« je poudarila. »Čeprav smo si med seboj različni, vsi pripadamo Sloveniji, ki ji ponosno in ljubeče lahko rečemo, da je naša. Smo čuječi in razumemo, da biti del skupnosti, domače in mednarodne, pomeni biti odgovoren ljudem. Za vsa svoja dejanja in za blaginjo drugih,« je nadaljevala in dodala, da je skupnost močna, vplivna in sočutna toliko, kolikor pogumni in zreli smo njeni ljudje. Za leto 2025, ko bo minilo osemdeset let od konca druge svetovne vojne, si predsednica republike želi, da bi bilo leto miru in življenja. »To bi bilo spoštljivo do milijonov ljudi, ki v senci človečnosti tudi danes izgubljajo življenja zaradi brezbrižnosti do tega, kar pomeni biti del skupnosti,« je dejala Pirc Musarjeva in novoletno poslanico zaključila z voščilom: »Srečno, prelepa, solidarna, pogumna Slovenija.«

Poslanica predsednika vlade

Predsednik vlade Robert Golob pa je v novoletni poslanici na TV Slovenija poudaril, da je Slovenija na najnovejši mednarodni lestvici Indeks dobrih držav zasedla osmo mesto in tako spada med države, »ki na svetu najbolj pripomorejo k miru in razvoju«. V uvodu je izrazil hvaležnost za vse narejeno, doseženo in ustvarjeno v preteklem letu. Ob tem verjame, da tudi za prihodnje leto ne manjka načrtov in da nas vodi več upanja kot pa strahu ali skrbi. »V letu 2024 smo uspeli dvigniti minimalno plačo in izboljšati povprečne dohodke, zrasle so pokojnine in število štipendij, ustavili smo dvig stroškov za dodatno zdravstveno zavarovanje,« je navedel in spomnil, da je vlada konec leta pozvala tudi k spremembi obračunavanja omrežnin, »ker je enostavno nedopustno, da bi kdor koli lahko položnice za elektriko dvignil za tako visoke zneske«. Po premierjevih besedah je delo ministrov usmerjeno k cilju, da je vsem državljanom omogočeno mirnejše in boljše življenje, pot k temu idealu pa ni lahka in ni vedno brez napak. Zastavljen cilj zahteva veliko prilagajanj, zato potrebujemo iskren, odprt, predvsem pa spoštljiv javni pogovor, je povedal. Sporočil je še, da se ne smemo bati vprašanj in drugačnih mnenj, moramo pa nasprotovati sovražnemu govoru in izključevanju. »Samo eno državo imamo, dolžni smo jo ohraniti samostojno, svobodno in prijazno za bodoče generacije,« je poudaril premier, ki je učencem in dijakom zaželel lepe in zabavne počitnice, vsem drugim pa je v prazničnih dneh voščil predvsem topline in ljubezni.

Vetrne elektrarne v Ilirski Bistrici

Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo za državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn v občini Ilirska Bistrica, kjer želi podjetje AAE Gamit iz Rečice ob Savinji postaviti devet vetrnic s skupno instalirano močjo 63 megavatov. A lokalna skupnost projektu nasprotuje. Predstavniki Civilne iniciative Snežnik so tako v ponedeljek ob koncu roka za zbiranje pobud in mnenj na ministrstvo za naravne vire in prostor dostavili 969 podpisov in 213 pripomb, s katerimi krajani izražajo nestrinjanje z umestitvijo vetrnih elektrarn v njihovo okolje. Predstavnik civilne iniciative Andrej Bergoč je pojasnil, da vetrnim elektrarnam nasprotujejo predvsem zato, ker posegajo v območje neokrnjene narave in ker gre za vodovarstveno območje. S postavitvijo vetrnic bi po njegovih besedah lahko prišlo do ogrožanja virov vodne oskrbe ne samo občine, ampak celotne obalne regije in Krasa. Podprl jih je tudi župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič, ki je med drugim opozoril, da del načrtovanega vetrnega polja sodi v zavarovano območje Natura 2000, zaradi česar si zasluži še dodatno skrb in varovanje. Občina si na to mesto prizadeva umestiti regijski park, je povedal. Po poročanju medijev pa deluje tudi civilna iniciativa ZA Ilirsko Bistrico, ki je na ministrstvo poslala 623 podpisov v podporo začetku priprave državnega prostorskega načrta. Podpirajo namreč razvoj, energetsko neodvisnost in trajnostno naravnanost ter hočejo vedeti, kaj sploh je mogoče graditi in česa ne.