Mediji so ta teden razkrili, da naj bi poslanec Resnice Boris Mijič zavajal o svoji izobrazbi. / Foto: Bor Slana/STA
Mediji so ta teden razkrili, da naj bi poslanec Resnice Boris Mijič zavajal o svoji izobrazbi. / Foto: Bor Slana/STA
Potem ko so poslanca Resnice Borisa Mijiča predvsem iz opozicijskih strank že nekaj časa pozivali k odstopu, ker delavcem svojega podjetja Progros in finančni upravi dolguje več deset tisoč evrov, so mediji ta teden razkrili še, da naj bi zavajal o svoji izobrazbi. Pred parlamentarnimi volitvami je namreč za Državno volilno komisijo navedel, da je diplomirani inženir gradbeništva, po izvolitvi pa je v življenjepisu, objavljenem na spletni strani državnega zbora, med izobraževalnimi institucijami navedel Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Po navedbah portala Necenzurirano pa Mijič na fakulteti ni evidentiran kot diplomant, prav tako diplomskega dela ni mogoče najti v javno dostopnem sistemu Cobiss. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je v sredo pojasnil, da je bil prvič seznanjen z dejanskim stanjem Mijičeve izobrazbe, in napovedal, da bo zoper poslanca predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. »Pristojnost za tako ukrepanje je na organih stranke, na svetu stranke. Takoj po parlamentarnih počitnicah pričakujem, da se sestane svet stranke, jaz jim bom predlagal najstrožje ukrepe zoper poslanca, kakšna pa bo odločitev, bomo videli,« je dejal Stevanović. Glede možnosti poziva Mijiču, da odstopi, pa je povedal, da to ni v njegovi pristojnosti, saj so poslanci neposredno izvoljeni. Pojasnimo: če poslanec odstopi v prvih šestih mesecih mandata, je treba izvesti nadomestne volitve, po tem obdobju (torej po 10. oktobru) pa ga nadomesti kandidat iste stranke, ki je na volitvah dosegel naslednji najboljši rezultat.
Premier Janez Janša se je v sredo v Kijevu udeležil slovesnosti ob ukrajinskem dnevu državnosti. V nagovoru udeležencev slovesnosti je Ukrajini čestital za pogum in požrtvovalnost pri soočanju z rusko agresijo, je vlada objavila na družbenem omrežju X. Poudaril je tudi pomen pravičnega miru, ki zahteva tudi kaznovanje zla, saj se »nekaznovano zlo vedno vrne«. Ob tem je še dejal, da je danes podpora Ukrajini veliko bolj obsežna in da tudi polnopravno članstvo v Evropski uniji postaja resničnost. Janša je Kijev kot predsednik vlade obiskal že marca 2022, kmalu po začetku vojne v Ukrajini. Skupaj s takratnim premierjem Poljske Mateuszem Morawieckim in takratnim češkim premierjem Petrom Fialo so kot prvi tuji voditelji izrazili podporo Ukrajini ob ruski agresiji. Na trgu pred ukrajinskim parlamentom je v zahvalo za to pogumno dejanje postavljena tudi plošča z njihovimi imeni, izhaja iz objave na vladnem profilu na omrežju X. Pred odhodom v Kijev se je Janša udeležil vrha t. i. koalicije voljnih v Parizu, kjer je zagotovil nadaljnjo polno podporo Ukrajini. Ugotovil je okrepitev pripravljenosti na pomoč tej državi, a obžaloval, da se to ni zgodilo že prej, češ da bi bila v tem primeru vojna že končana, je poročal STA. Slovenija bo sicer letos za vojaško pomoč Ukrajini namenila petdeset milijonov dolarjev.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je za prvi dan zbiranja podpisov za vložitev zakona o pravici do uporabe gotovine razpisal 1. september, rok pa se bo iztekel 30. oktobra, je javnosti sporočil predlagatelj zakona Ivan Jurgec. Kot je Jurgec razložil v sporočilu za javnost, bi zakon zagotovil uresničitev ustavne pravice o uporabi gotovine v vsakodnevnem življenju. Zakon po njegovih besedah ni usmerjen proti digitalnim oblikam plačevanja, temveč zagovarja svobodno izbiro zakonitega načina plačila.
V Svobodi in Levici so v petek napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, ker koalicijska večina skupaj z Resnico v državnem zboru že drugič ni potrdila dnevnega reda seje, na kateri bi odredili ustanovitev preiskovalnih komisij o afe Black Cubu in financiranju strank. Opozicija še meni, da forenzično poročilo posnetkov iz afere potrjuje že znana dejstva. Po besedah sokoordinatorja Levice Luke Mesca koalicija »s tem, kar počnejo«, krši 85. člen ustave. »Današnje glasovanje je jasno pokazalo, da se koalicija zelo boji te preiskovalne komisije, ker očitno vedo, kaj skrivajo,« pa je dejal predsednik Svobode Robert Golob. »Zato me ne čudi, da je koalicija danes tako enotna, da prepreči raziskovanje izraelskih vplivov na naše volitve,« je dodal. Predsednik državnega zbora in Resnice Zoran Stevanović je odgovoril, da pričakuje, da bo ustavno sodišče razsodilo v prid temu, da lahko vsak poslanec glasuje po svoji volji. Poudaril je, da niso glasovali o aktu o odreditvi parlamentarnih preiskav, ampak o dnevnem redu seje. Po njegovih besedah naj se o preiskovalnih komisijah odloči po razglasitvi rezultatov referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.