Štirikolesna vozila niso igrača

Kranj – Lani je bilo po podatkih Agencije za varnost prometa v prometnih nesrečah udeleženih 61 voznikov štirikolesnikov, od katerih se ji je dvanajst huje in trideset lažje telesno poškodovalo. Štirikolesnik je terjal tudi vsaj eno smrtno žrtev na cesti, eno pa je policija obravnavala kot dogodek, saj je šlo za tragični dogodek zunaj kategorizirane ceste. »Te številke so še toliko bolj alarmantne, saj je tovrstnih vozil relativno malo na naših cestah. Jih je pa toliko več na brezpotjih, saj je bilo samo lani prodanih okoli 1500 lahkih in težkih štirikolesnih vozil vseh kategorij,« so poudarili na agenciji.

Lažen občutek stabilnosti

Upravljanje štirikolesnika je, kot pravijo na agenciji, specifično, saj štiri kolesa lahko ustvarijo lažni občutek absolutne stabilnosti pri vseh hitrostih in položajih. Tehnika vožnje v zavojih se razlikuje od vožnje mopeda ali motocikla, saj zahteva izrazito prenašanje telesne teže. Poleg tega imajo štirikolesniki zaradi svoje terenske zasnove visoko težišče, so manj odzivni v zavojih, občutno težji ter imajo zaradi specifičnih pnevmatik in podvozja daljšo zavorno pot. »Ker so bili zasnovani in opremljeni za vožnjo po makadamu, zemlji in blatu, so štirikolesniki lahko nevarni na utrjeni, asfaltni podlagi,« so navedli.

Uporaba zaščitne opreme

Ob tem agencija vse voznike štirikolesnikov poziva k dosledni uporabi zaščitne varnostne opreme. »Predvsem homologirano čelado, še najbolje integralno ali motokrosistično, visoke čevlje, dolge hlače, majico ali jakno z dolgimi rokavi in ščitniki,« so našteli.

Pri nakupu štirikolesnika se je smiselno pozanimati, ali prodajalec ponuja šolo vožnje, saj je to več kot smiselna začetna »naložba«, ki jo agencija vsekakor priporoča. »Sicer pa je treba posebnosti in značilnosti spoznavati postopoma, predvsem zavijanje in zaviranje, poleg tega tudi specifiko terenske vožnje z uporabo diferencialnih zapor ali celo vitla, hitrost vožnje in zahtevnost terena pa stopnjevati. Pri tem je treba biti še posebej pazljiv pri bočnih nagibih in spustih, kjer je možnost zdrsa, ki se lahko konča z nenadzorovanim drsenjem in prevračanjem,« so pojasnili in dodali, da je prav prevračanje najpogostejši vzrok poškodb. »Tudi zato, ker voznika in sopotnika pri tem ogroža še masa štirikolesnika, ki se lahko prevrne nanju in ju dodatno poškoduje ali uklešči, saj gre za modele, ki so težki okoli 500 kilogramov.«