Strinjanje z rezultatom alkotesta ni zadosten dokaz

Ljubljana – Ustavno sodišče je presodilo, da drugi odstavek 107. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ni v skladu z ustavo. Po tej določbi velja, da je rezultat preizkusa z indikatorjem oziroma alkotestom – torej sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku – zadosten dokaz o voznikovi stopnji alkoholiziranosti pod pogojem, če se ta z rezultatom strinja. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da takšno strinjanje ne more imeti dokazne moči prekrška, saj posameznik nima dovolj informacij in znanja, da bi lahko zanesljivo potrdil pravilnost pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem.

Kot so zapisali, posameznik lahko ve le, ali je pred preizkusom užival alkohol, katero vrsto in kakšno količino alkohola je zaužil, kdaj je do tega prišlo, ali je pred zaužitjem alkohola, med njim ali po njem užival hrano, ali so njegove kognitivne sposobnosti zmanjšanje in podobno. Na drugi strani pa ne more vseh poznanih dejavnikov prevesti v točno koncentracijo alkohola, ki jo ima v organizmu, kar je podlaga za prekrškovno kazen.

Obenem so indikatorji alkohola, ki se za ta preizkus uporabljajo v praksi, po opozorilih stroke manj zanesljivi in lahko pokažejo lažno negativen ali lažno pozitiven rezultat. Iz teh razlogov rezultat preizkusa z indikatorjem – drugače kot rezultat preizkusa z etilometrom (ki prav tako meri količino alkohola v izdihanem zraku, a je bolj natančen) in rezultat strokovnega pregleda – sam zase ne more zadostovati za ugotovitev, da je imel preizkušanec v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon, in da je s tem izpolnil zakonski znak prekrška.

Poseg v domnevo nedolžnosti

Iz zakona sicer izhaja, da preizkušanec z izjavo, da se z rezultatom preizkusa z indikatorjem strinja, odločilno prispeva k svoji obsodbi za prekršek. Z njo, kot ugotavlja Ustavno sodišče, prizna obstoj obremenilnega dejstva, torej da koncentracija alkohola v njegovem organizmu presega zakonsko dovoljeno oziroma da je takšna, kakršno je pokazal indikator, hkrati pa se odpove ugotavljanju alkoholiziranosti z zanesljivo metodo.

A vendarle po navedbah ustavnega sodišča pozitiven rezultat preizkusa z indikatorjem alkohola in preizkušančevo strinjanje s tem rezultatom ne zadostita ustavnemu dokaznemu standardu, ki se zahteva za obsodbo za prekršek. »Drugi odstavek 107. člena zakona – ki v primeru preizkušančevega strinjanja s pozitivnim rezultatom preizkusa ne predvideva izvedbe dodatnih zanesljivih preizkusov, s čimer sporoča, da je stopnja alkoholiziranosti v zadostni meri ugotovljena – zato posega v domnevo nedolžnosti iz 27. člena ustave,« so v odločbi navedli ustavni sodniki.

Protiustavno ureditev ohranili v veljavi

Hkrati pa Ustavno sodišče neustavne določbe ni razveljavilo takoj, saj bi s tem odpadla zakonska ureditev posledic pozitivnega rezultata preizkusa z indikatorjem in bi se vzpostavila zakonska ureditev, po kateri bi morala policija vselej za dokazovanje prekrška odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta.

»Zelo verjetno je, da bodo za učinkovito izvrševanje katere koli ustavnoskladne ureditve potrebne predhodne prilagoditve – nabava dodatnih (prenosnih) etilometrov in/ali ustrezna organiziranost policije in zdravstvenih ustanov –, ki jih ne bo mogoče izvesti v zelo kratkem času. To pa pomeni, da bi v vmesnem času lahko prišlo do upada policijskega nadzora nad spoštovanjem prepovedi vožnje pod vplivom alkohola in s tem do povečanega ogrožanja zdravja in življenja udeležencev cestnega prometa,« je zapisalo Ustavno sodišče, ki je še ugotovilo, da v preostalem 107. člen zakona o pravilih cestnega prometa ni v neskladju z ustavo. Sodišče je sicer protiustavnost sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu.