Stripu čast in oblast

Slovenski strip bo torej praznoval prihodnjo soboto, 22. novembra, ko bi eden najbolj prepoznavnih slovenskih stripovskih avtorjev Miki Muster, oče legendarnih stripovskih junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, ki že več kot sedemdeset let navdušujejo mlado in staro, praznoval sto let. Pred časom sta na novinarski konferenci ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko in direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK) Katja Stergar predstavili projekt Nacionalni dan stripa, s katerim želijo krepiti bralno in vizualno pismenost, z njim pa tudi spodbujajo zanimanje za stripovsko umetnost v vsej njeni raznolikosti.

Spodbujanje ustvarjanja in branja stripov

Strip, zanj velja oznaka deveta umetnost, je umetniška zvrst, ki združuje vizualno in literarno ustvarjanje, in kot je povedala Asta Vrečko, je žanr, ki omogoča spremljanje in združevanje kompleksnih, poglobljenih zgodovinskih tem in vizualnega sporočila. »Ni namenjen le najmlajšim, ampak je namenjen vsem generacijam. Ob stoti obletnici rojstva Mikija Mustra bomo 22. novembra počastili avtorja in se posvetili popularizaciji stripa ter branja. Na ministrstvu za kulturo smo zaskrbljeni zaradi trenda upadanja bralne pismenosti, s stripom pa krepimo tudi kritično mišljenje in vizualno pismenosti. Branje stripov pomeni tudi kakovostno in zabavno preživljanje prostega časa. V Sloveniji je strip v porastu, imamo veliko odličnih avtorjev in avtoric, kvalitetne prevode in zato želimo s promocijo branja stripa spodbujati predvsem bralne navade, obisk knjižnic in založb.«

Stripovska serija Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je začela izhajati leta 1952, Miki Muster pa jo je risal kar 21 let. Z njimi so rasle takratne generacije mladih, kar je spodbudilo mnoge vizualne umetnike in literate, da so se začeli ukvarjati s stripom. Danes se je strip v Sloveniji, razširil do te mere – tako z avtorji kot priljubljenostjo pri bralcih – da lahko potrdimo, da si je že pridobil domovinsko pravico. Imamo vrhunske domače avtorje, prav tako pa kvalitetno prevodno stripovsko literaturo.

»Eden od naših ciljev je, da stripovska umetnost v vseh svojih raznolikih pojavnih oblikah postane enakovredna literarna zvrst. Strip je lahko zahtevno, kompleksno delo ali preprosta zgodba za najmlajše. V obeh primerih pa spodbuja domišljijo, vizualno razumevanje in bralno zvedavost. Z Nacionalnim dnevom stripa želimo to prepoznanje utrditi in strip približati čim širšemu krogu bralcev,« pa je poudarila direktorica JAK Katja Stergar.

V projekt Nacionalni dan stripa bodo vključeni tako ilustratorji, avtorji, prevajalci kot knjižnice, galerije, gledališča in muzeji ter predvsem bralci, seveda pa tudi založbe, ki stripe izdajajo, bodisi redno ali pa občasno. Na ministrstvu za kulturo in JAK si prizadevajo, da bi se projekt Nacionalni dan stripa ohranil v prihodnje.