Tadej Pogačar na najlepši način širi glas o Sloveniji

S potrditvijo novele zakona o zaščiti živali Slovenija uvaja zelo visoke standarde za dobrobit živali, je na svojem Facebookovem profilu sporočil predsednik vlade Robert Golob. »To je zakon, ki jasno pove: žival je čuteče bitje,« je dejal o zakonu, ki med drugim uvaja obvezno čipiranje mačk po vzoru psov, kar naj bi preprečilo njihovo zapustitev; prepoveduje rejo kokoši v kletkah; prepoveduje kastracijo pujskov brez anestezije in analgezije; prepovedano bo imeti določene eksotične živali doma, ker legvan ne spada v dnevno sobo, je poudaril Golob. Uvaja tudi nov model financiranja zavetišč, ki jim omogoča preživetje in pospešuje oddaje živali. Inšpektorji bodo imeli več pooblastil, kazni bodo višje, novela pa predvideva tudi obvezno izobraževanje za kršitelje. »Mučiteljem živali se ne piše dobro,« je dejal.

Primc: Dedkov in babic ne damo

Aleš Primc in Milena Miklavčič sta v državni zbor vložila več kot 15.000 podpisov za začetek postopka za razpis referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V skupini, ki nosi ime Koalicija Proti zastrupitvi bolnikov!, so prepričani, da je »zakon, ki bi omogočal zastrupitev bolnikov, del sporne zdravstvene in pokojninske reforme, s katero hoče vlada Roberta Goloba na račun smrti bolnikov z zastrupitvijo zmanjšati stroške za zdravstvo in pokojnine«. Vsak bolnik ima pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja in bližine, ne pa da se ga sili v smrt z zastrupitvijo, so poudarili. »Dedkov in babic ne damo! Radi jih imamo. Na referendumu bomo vnukinje in vnuki glasovali odločno proti!« so poudarili. Če bodo pristojne službe državnega zbora ugotovile, da je pobuda vložena v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, bo predsednica državnega zbora določila 35-dnevni rok, v katerem bodo pobudniki imeli možnost zbrati najmanj 40.000 podpisov volivcev. Primc računa, da se bo zbiranje teh začelo po 1. septembru.

Pogačar in Roglič ambasadorja Slovenije

Zmaga Tadeja Pogačarja in odlična uvrstitev Primoža Rogliča na Dirki po Franciji sta bili tudi izjemna priložnost za promocijo Slovenije. Tega se zavedajo v Slovenski turistični organizaciji (STO), kjer so v času največjega kolesarskega dogodka poskrbeli za posebno promocijo Slovenije kot kolesarske velesile. Tako so izvajali posebno digitalno kampanjo, ki je povezala Pogačarjeve in Rogličeve navijače ter ljubitelje športa na družbenih omrežjih. Skupno so pripravili več kot sto objav, ki so ustvarile več kot milijon ogledov. Maja Pak Olaj, direktorica STO, je poudarila, da so ponosni in hvaležni, da lahko sodelujejo z obema športnikoma, ki sta ambasadorja slovenskega turizma, saj tako na najlepši in najbolj učinkovit način predstavljajo Slovenijo kot turistično destinacijo za aktivna doživetja. Kako daleč se je po zmagi Tadeja Pogačarja razširil glas o Sloveniji, kažejo podatki, da je v manj kot eni uri po zaključku etape novica preplavila mednarodne medije z več sto milijoni bralcev in gledalcev, o Slovencu so se razpisale številne najvplivnejše svetovne medijske hiše, med njimi BBC, USA Today, NBC Sports, The Guardian, The Independent, The New York Times ...

Sistematično stradanje kot orožje

Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije sta z javnim pismom pozvala Vlado Republike Slovenije k odločnemu ukrepanju ob genocidu v Gazi in sistematičnem uničevanju temeljnih človekovih pravic. »Poudarjamo solidarnost z nedolžnimi civilisti in novinarji ter opozarjamo, da molk ob načrtnem stradanju pomeni sokrivdo,« so zapisali in vlado pozvali, da zahteva takojšen vstop humanitarnih konvojev v Gazo, da se zavzame za vstop tujih novinarjev v Gazo in za zaščito lokalnih poročevalcev ter da zahteva mednarodno preiskavo sistematičnega stradanja kot vojnega zločina in genocida. Zahtevali so še, da Slovenija postane glas popolne odprave blokade okupiranih palestinskih ozemelj.

Dosegli smo dan ekološkega dolga

Štiriindvajseti julij je bil dan ekološkega dolga – točka v letu, ko človeštvo porabi vse naravne vire, ki jih lahko Zemlja v enem letu obnovi. Od tega trenutka naprej živimo na račun prihodnosti in z nadaljnjim izčrpavanjem naravnih virov in zmanjševanjem obnovitvene zmogljivosti ekosistemov presegamo planetarne meje. Potrebe ljudi tako presegajo zmožnosti planeta, da jih vzdržuje. »Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta,« poudarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje. Stanje v naši državi je še slabše, saj je Slovenija svoj ekološki dolg dosegla že 8. aprila.