Teden, ko je Kranj filmski

Kranj – Danes, v torek, ko je v teku že peti dan letošnje prav tako pete edicije Kranjskega igralskega filmskega festivala Krafft in je ob 18. uri na sporedu projekcija študentskih igranih filmov in nato podelitev nagrad (vstop je prost), ob 20.30 pa sledi celovečerec Srebrna zvezda (Ruben Amar, Lolla Bessis), se na tem mestu oziramo k uvodnemu večeru in podelitvi nagrad Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev (DSI) in Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske (S.K.O.M.)

Občinstvo sta uvodoma nagovorili direktorica festivala Maja Sever, ponosna, da je v letošnjem tekmovalnem programu desetih predstav kar devet slovenskih premier, v soboto pa je že bila na sporedu tudi kranjska premiera filma Kaj ti je deklica Urške Djukić, in predsednica DSI, igralka Mojca Fatur, ki je med drugim dejala: »Krafft je majhen festival, ampak ima veliko srce in je iskrivega duha. Je prav poseben biser med filmskimi festivali, saj je eden redkih, ki v prvi vrsti slavi igralski poklic.«

Igralske in filmske nagrade

V nadaljevanju večera so podelili enajst nagrad igralcem in ustvarjalcem v filmu, med njimi tudi nekaj na Gorenjsko. Nagradi Ita Rina za življenjsko delo sta ob stoječem aplavzu prejela igralca Milena Zupančič in Boris Juh.

Ena naših najbolj priljubljenih igralk Milena Zupančič, ki je v svoji skoraj šestdesetletni karieri ustvarila eno najobsežnejših in najbolj prepoznavnih igralskih poti v zgodovini slovenskega filma, je ob nagradi poudarila, da velike in vrhunske vloge brez res odličnih partnerjev v filmu igralec ne more ustvariti sam. »Igralci ne smemo biti preveč naduti, češ da pri filmskih vlogah naredimo vse sami in da smo samo mi nekaj posebnega. Nismo edini nosilci lika, ki ga igramo, saj pri tem sodelujejo še mnogi drugi v filmski ekipi.«

Boris Juh je v skoraj sedem desetletij dolgi karieri kot zavzet profesionalec s humorjem, intelektualno ostrino in natančno odmerjenim cinizmom oblikoval več kot trideset raznoterih junakov, so med drugim zapisali k nagradi. Boris Juh pa je dejal: »Ko sem bil sprejet na igralsko akademijo, sem se zaobljubil, da bom zvesto služil igralski umetnosti – in kakor je bilo mogoče, sem ji tudi služil.«

Pod najboljše igralske stvaritve se podpisujeta Nika Rozman in Jurij Drevenšek. Prva se je ob nagradi zahvalila filmskim ekipam, s katerimi je sodelovala, Drevenšek pa je poudaril, da mu nagrada pomeni toliko več, ker so mu jo podelili stanovski kolegi.

Igralka Vesna Slapar, Kranjčanka in članica ansambla Prešernovega gledališča, je prejela nagrado glas risanke za izjemen prispevek k sinhronizaciji. »Nagrade sem zelo vesela, saj je nagrada za glas v risankah najbolj vesela nagrada, ki jo lahko dobiš. V skoraj tridesetletni karieri sem sinhronizirala ogromno živali, punčk in mamic, zadnja leta pa moram reči, da sem se specializirala na fantke, ker se moj naravni glas skozi mikrofon očitno sliši kot glas malega fantka,« je povedala nagrajenka in dodala, da je lepo, da so v DSI pomislili tudi na igralce, ki sinhronizirajo risanke in ustvarjajo nekaj zelo pomembnega za otroke.

Nagrado kontraplan za nepogrešljiv člen ustvarjalnega procesa je prejela dolgoletna tajnica režije, producentka in mentorica Petra Trampuž Bocevska.

V nadaljevanju so podelili še nagrade Združenja S.K.O.M., ki so jih prejeli Grega Nartnik, Tina Hribernik in Lea Bratušek za scenografijo, kostumografijo in masko v filmu Poslednji heroj ter Blaž Kastelic in Eva Uršič za scenografijo, kostumografijo ali masko v kratkem igranem filmu Kurentova luna: Ritual. Posthumno so nagrado za življenjsko delo podelili lani umrlemu Emilu Cerarju.