V tem šolskem letu smo desetletno hčer v glasbeno šolo začeli pošiljati z mestnim avtobusom. Kar je sila prikladno: nama z možem je prihranjena vsaj kakšna vožnja v Kranj, otrok se uči samostojnosti, tu je še okoljski vidik. Priznam sicer, da me je občasno zjezilo, ko so nekateri vozniki hčeri zaračunali polno ceno vozovnice – en evro, čeprav za otroke velja 50-odstotni popust. Enkrat sem celo poklicala na Arrivo in vprašala, ali si narobe razlagam cenik, a mi je gospa na drugi strani odvrnila, da bi morala hči vozniku povedati, da je mlajša od 15 let. No, pri dobrih 140 centimetrov veliki deklici na to res nisem pomislila … Od takrat sem jo na avtobus pošiljala s pol evra. In se ji je zgodilo tudi, da ji voznik prevoza sploh ni zaračunal – predvidevam, da niti ni vedel, da imajo otroci polovično ceno, in je ob pogledu na kovanec za 50 centov pomislil, da tako ali tako nima dovolj denarja in ji posledično vozovnice sploh ni izdal.
Kmalu je postalo jasno, da bo zaradi ukinitve gotovinskega plačevanja na kranjskih mestnih avtobusih treba po kartico CeKR. Z njenim naročilom smo odlašali do zadnjega; hči jo je potrebovala še isti dan. Da otrok dobi svojo imensko kartico, jo mora naročiti tudi starš, saj je vezana na njegovo. Pride pa naknadno po pošti, za našo hčer torej prepozno, zato smo naročili še neimensko kartico, ki jo izdajo takoj. A je zatajilo takojšnje polnjenje po spletu, zato je bilo treba še na banko, da smo na kartico naložili denar.
Ko smo končno vse uredili, se je hči isto popoldne vsa ponosna s čisto svojo kartico odpravila na avtobus. A voznika njen CeKR ni zanimal; enostavno jo je spustil naprej. Prav tako drugič, še bolj začudena pa sem bila tretjič, ko mi je povedala, da jo je voznik, ko je pokazala kartico, vprašal, ali ima – gotovino. Nič mi ni bilo jasno, nakar v objavi kranjske občine zasledim, da ravno na »naši« liniji poskusno vozi nov električni avtobus, in pomislim, da morda (še) ni opremljen s čitalcem za kartice. Ali pa je razlog kje drugje, saj tudi ob nekaj kasnejših vožnjah s »klasičnim« avtobusom hčeri ni bilo treba prisloniti kartice k čitalcu. No, te dni pa se je domov vrnila z izdano brezplačno evidenčno vozovnico …
Kmalu po novem letu je npr. odmevala tudi zgodba učenke iz Tržiča, ki obiskuje stražiško šolo, a jo je voznik poslal z avtobusa, ker ni imela CeKRa (ali plačilne kartice). Niti ga še ne more imeti, ker bo uporabnikom iz drugih občin predvidoma na voljo s 1. februarjem. Na družbenih omrežjih lahko zasledimo še vrsto drugih pripomb občanov, zato se ne morem znebiti občutka, da so kartico vpeljali premalo premišljeno oz. bolj na silo, zato se zdaj sproti kažejo razne pomanjkljivosti.