Recimo da sodim med tiste, ki v danem trenutku potrebujejo dva ali vsaj teden dni sonca, mir in knjigo. Odprem spletne strani različnih ponudnikov turističnih aranžmajev, gledam, brskam, raziskujem in se čudim – predvsem cenam. Tokrat iščem ugodno ponudbo »vse vključeno« za februar. Zavestno izločim zadnji teden februarja, ko imajo počitnice gorenjski šolarji, a pozabim, da obstaja še druga skupina počitnikarjev, ki so tokrat prosti teden dni pred njimi. Potem mimogrede izvem še, da ima februarja šolske počitnice tudi Evropa. No, prav, si mislim, za Hurgado mogoče ne bo tolikšnega zanimanja, ker je dan kratek, včasih je bil februar najbolj mrzel mesec, veter ne pihlja, temveč piha in je ledeno mrzel, bazeni v hotelih so redko ogrevani. Morje je in ni primerno za kopanje, odvisno od posameznika. Pa še temperatura zraka je okoli 20 stopinj Celzija, je pa občutek toplote sicer kakšno stopinjo več. Ampak vseeno, februar je le februar, zaključim.
Gledam aranžmaje s poleti z ljubljanskega letališča, ko povprašam agente turističnih agencij, kako je s sedeži na letalu, dobim povsod podoben odgovor: letalo je praktično polno. Ponudbo sem spremljala intenzivneje od začetka januarja, a ker potujem sama, so se mi cene zdele izjemno visoke, glede na to, da vem, kaj lahko pričakujem na končni destinaciji. Cena za enako sobo v hotelu, v katerem sem bila lani januarja, je letos v tem času najmanj enkrat višja.
Če bi želela ugodnejšo ceno, bi morala o rezervaciji razmišljati že več mesecev prej, ne šele v začetku januarja, izvem. To pomeni, da bi morala spremljati t. i. ponudbe prve minute in najverjetneje že lani septembra. Sicer bi v začetku januarja še lahko rezervirala za februar, a kot sem rekla, se mi je ponudba za eno osebo zdela preprosto previsoka. Marsikdo se v tem primeru ozre po odhodih z letališč sosednjih držav, kar velikokrat poceni celotni aranžma, a saj veste: čez »komot« ga ni. Medtem ko znanka ni veliko razmišljala in je pri enem od turističnih ponudnikov rezervirala najcenejši hotel s promo oziroma osnovno sobo in let z brniškega letališča. Zase, za en teden. Želja po pobegu pred turobnimi dnevi in iskanje sonca sta bila prevelika, da bi jo cena odvrnila od načrta. Pravi, da ji je vseeno, kakšna bo soba, ker bo tako na plaži ali zunaj, med ponujeno hrano pa vedno najde kaj za svoj okus. Ve pa, da so v tem hotelu sobe čiste, kar ji je najpomembnejše. Sploh pa jo tokrat zanimajo piramide, tako da bo izkoristila čas za izlete.
Cene pač rastejo. In dokler ljudje rezervirajo, bodo rasle. Ponudba in povpraševanje gresta vedno z roko v roki. Jaz tokrat ostajam doma.