Dobrodelnost
Križnarjeva koledar in rokovnik
Če velja, da je vreme ena najpriljubljenejših tem pogovorov ob bežnih srečanjih z znanci, smo se v zadnjih dneh pogovarjali predvsem o potresu, ki nas je v ponedeljek vrgel iz postelj. Večinoma smo se strinjali, da nas je kar pošteno streslo, a se je k sreči vse končalo brez težkih posledic. Tako kot ob drugih velikih naravnih nesrečah, ki nas vse pogosteje doletevajo, je tudi ob močnem potresu dovolj le nekaj sekund, da ostanemo brez toplega doma, ki ga v teh (pred)prazničnih, a mrzlih dneh še kako potrebujemo.
A božično-novoletnih praznikov v toplem domu ne bo preživelo približno 62 tisoč oziroma dobrih sedem odstotkov slovenskih gospodinjstev, v katerih živi približno 109 tisoč ljudi. Tako namreč kažejo zadnji znani podatki (za leto 2023) republiškega statističnega urada o energetski revščini. K njej so v največji meri prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi, temelji ali trhlimi okenskimi okvirji in tlemi v stanovanju. Sledijo zamude plačil stanovanjskih stroškov, tudi stroškov ogrevanja, v najmanjšem deležu pa je bil vzrok za energetsko revščino nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
Na podobne probleme je opozorila tudi nedavno objavljena raziskava Fakultete za družbene vede in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije o stanovanjski oskrbi v Sloveniji. Med drugim je pokazala, da ima danes sicer v primerjavi z letom 2005, ko je bila tovrstna raziskava nazadnje narejena, manj Slovencev v stanovanju težave, kot so vlaga, premalo dnevne svetlobe ali dotrajane napeljave, vendar pa se je povečal delež mladih do 34 let, ki živijo v slabih bivalnih razmerah. S težavo vlage v stanovanju se tako danes sooča kar 29 odstotkov mladih. Skoraj 38 odstotkov anketiranih Slovencev je kot težavo identificiralo previsoke tekoče obratovalne stroške. Med slednjimi se kot izrazito ranljive kažejo enostarševske družine in družine z otroki. Četrtina anketirancev je kot težavo navedlo tudi energetsko neučinkovitost stavb.
Tudi naštete podatke je treba imeti pred očmi v dneh, ko znova poteka dobrodelna akcija V Kranju dobro v srcu mislimo, s katero nas nagovarjajo, da po svojih močeh prispevamo za lajšanje stisk socialno ogroženih družin in posameznikov. Kot vsako leto so med izbranimi prejemniki pomoči tudi taki, ki ne zmorejo plačati stroškov ogrevanja. Bodimo sočutni in solidarni. Pomagajmo jim, da bodo tudi oni lahko praznike (in zimo) preživeli na toplem. Dobrodelnost ne nazadnje ne prinaša dobrobiti le tistim, ki prejmejo pomoč, pač pa prinese občutek zadovoljstva in sreče tudi tistemu, ki jo daje.