Trendi na trgu se kljub izzivom nadaljujejo

Ljubljana – »V primerjavi z drugo polovico leta 2021, ko je število transakcij z nepremičninami po epidemiji doseglo vrh, je bilo število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta manjše že za okoli 45 odstotkov,« ugotavljajo na geodetski upravi, kjer nadaljnje upadanje števila transakcij po eni strani pripisujejo premajhni ponudbi novih in rabljenih stanovanj, po drugi strani pa tudi precenjenosti rabljenih stanovanj na slabših lokacijah in slabši kakovosti. »Predvsem pa dejstvu, da si večji del populacije oziroma tisti, ki rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa stanovanja oziroma stanovanjske hiše sploh ne more več privoščiti,« poudarjajo na Gursu.

Po rekordni rasti cen nepremičnin v letu 2022 in nato umiritvi v prvi polovici lanskega leta je že kazalo na obrat, a so cene ponovno začele opazneje rasti. Glede na drugo lansko polletje so se cene stanovanj povzpele za pet odstotkov, cene hiš za štiri odstotke, zemljišč za gradnjo pa za 16 odstotkov.

Razlog tudi veliko povpraševanje bogatejših

Ob še vedno nezadostni ponudbi novih stanovanj v večjih mestih kot glavni razlog za rast cen na Gursu poudarjajo »še zmeraj veliko plačilno sposobno povpraševanje s strani bogatejšega sloja, ki pri nas v največji meri vlaga presežke denarja v stanovanjske nepremičnine«. To povpraševanje poleg rekordnih prihrankov prebivalstva v prvi vrsti povečuje znižanje obrestnih mer za stanovanjska posojila. Zaradi tega na Gursu tudi v prihodnje ne pričakujejo večjih sprememb trendov cen nepremičnin, če ne bo prišlo do večjih domačih gospodarskih oz. novih zunanjepolitičnih pretresov.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo sicer v Sloveniji sklenjenih blizu 12 tisoč kupoprodajnih pogodb, njihova skupna vrednost pa je znašala okoli 1,2 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim polletjem je bilo število sklenjenih pogodb manjše za 15 odstotkov, njihova skupna vrednost pa za 10 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem lani je bilo število pogodb manjše za od 20 do 25 odstotkov njihova vrednost pa za od 10 do 15 odstotkov.

V Kranju za četrtino manjša prodaja

Med analitičnimi območji, ki jih obravnava Gurs, se je v prvem polletju letos v Kranju z okolico število transakcij s stanovanji in hišami v primerjavi z drugim polletjem lani zmanjšalo za približno 25 odstotkov. Srednja cena rabljenega stanovanja je bila 3.190 evrov na kvadratni meter in se je v primerjavi s prvim polletjem 2023 zvišala za 180 evrov na kvadratni meter. Večina rabljenih stanovanj je bila prodana po ceni od 2.650 do 3.600 evrov na kvadratni meter. Najvišjo absolutno ceno je v Kranju doseglo stanovanje, prodano na obrobju mesta za 402 tisoč evrov. Stanovanje je veliko okoli 190 kvadratnih metrov in ima 95 kvadratnih metrov uporabne površine ter dve parkirni mesti v garaži. Relativno najdražje je bilo 62 let staro stanovanje z 19 kvadratnimi metri uporabne površine, prodano za okoli 5.300 evrov na kvadratni meter uporabne površine.

Srednja cena prodane hiše v Kranju z okolico je znašala 280 tisoč evrov, večina hiš pa se je prodajala po ceni med 230 tisoč in 280 tisoč evrov. V primerjavi z letom prej se je cena znižala za dva tisoč evrov.

Kakšni so obeti

V prvem polletju je bilo sicer v Sloveniji dokončanih okoli devetsto novih stanovanjskih enot, večinoma je šlo za stanovanja v večstanovanjskih zgradbah. Največ jih je bilo na območju Štajerske, v Kranju pa jih je bilo 130.

Po podatkih Gursa se do konca tega leta in v naslednjem letu trgu obeta večje število dokončanih stanovanj, saj je na ravni države v gradnji najmanj 5.700 stanovanjskih enot. V Kranju se jih bo zgradilo predvidoma šeststo. A kot poudarjajo na Gursu, je napovedi treba jemati z rezervo, saj ni mogoče napovedati, ali se bodo vsi načrtovani projekti tudi uresničili.