Tretjega požara nočemo, dva sta bila odločno preveč

Begunje – »Že en požar je bil preveč, dva sta odločno preveč,« je na nedavni tiskovni konferenci, sklicani po požaru v industrijskem objektu v Zapužah, ostro opozoril Andrej Čufer, pobudnik civilne iniciative Epoksi poliester z razlogom iz vasi v industrijsko cono. Gre za drugi večji požar v tem objektu, prvi se je zgodil že leta 2007. Takšni dogodki, kot pravi sogovornik, za seboj puščajo dolgotrajne posledice. »To ni le dan, ko gori, to pomeni še mesece onesnaževanja, hrupa, prahu in negotovosti za nas vse, ki tukaj živimo,« je dejal.

Po podatkih Čuferja v industrijskih conah v Begunjah in Zapužah obratujejo štiri podjetja, vsa z nevarnimi snovmi, nekatera iz epoksi in poliester industrije. Ob tem verjame, da podjetja nimajo popolne dokumentacije, dovoljenja naj bi bila pridobljena na podlagi zavajajočih ali celo lažnih podatkov, požarni sistemi pa naj bi bili pomanjkljivi ali povsem neustrezni. »Zahtevamo revizijo vseh dovoljenj in pregled dejanskega stanja na objektih,« je poudaril.

Učinkovita požarna preventiva

Čufer vztraja, da industrija z nevarnimi snovmi ne sodi v neposredno bližino stanovanjskih naselij. »Če pa že delujejo v takem okolju, morajo biti objekti opremljeni z najboljšimi možnimi protipožarnimi sistemi, kar pa ni poceni.« Civilna iniciativa bo zato od radovljiškega župana in občine zahtevala konkretne ukrepe. »Treba je vzpostaviti učinkovito požarno preventivo – urediti vodna zajetja, posodobiti vodovodni sistem za potrebe gašenja in zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Občina Radovljica mora nemudoma sprejeti tudi odlok, po katerem bo morala vsaka industrija z nevarnimi snovmi do leta 2026 vgraditi avtomatski gasilni sistem – sicer bo morala dejavnost opustiti,« je nanizal Čufer, kritičen do občinske oblasti. »Na občini se pogosto klanjajo kapitalu, namesto da bi zaščitili ljudi in postavili jasne pogoje, kdo lahko sploh posluje na takem območju, saj tretjega požara ne bomo čakali.«

Civilna iniciativa je že napovedala vložitev kazenskih ovadb zoper vse odgovorne posameznike, ki so po njihovih navedbah več let izigravali sistem in povzročali splošno nevarnost.

Meja občinske pristojnosti

Na očitke se je odzval radovljiški župan Ciril Globočnik. »Industrija v Zapužah in Begunjah je take vrste, da mora biti zaščitena po najvišjih standardih – in prepričan sem, da tako tudi je. A vedno se lahko kaj zgodi. Dokumenti obstajajo in dovoljujejo, da je industrija tam, kjer je,« je povedal.

Glede zahtev po občinskem odloku je opozoril na meje občinske pristojnosti: »To ni v izključni pristojnosti občine. Inšpekcijske službe bodo določile, kaj je še treba umestiti v te objekte. Se pa strinjam, da moramo skupaj doseči višjo raven zaščite in zagotoviti, da se takšni incidenti ne bodo več ponavljali.« Poudaril je še, da občina aktivno vlaga v gasilsko dejavnost, ki jo na območju njihove občine opravlja trinajst prostovoljnih društev. »Letno namenjamo skoraj 600 tisoč evrov.«

Požarni načrt ni dovolj

Poveljnik Gasilske zveze Radovljica Janez Koselj je medtem poudaril, da so gasilci ob nedavnem požaru v Zapužah storili vse, kar je bilo v njihovi moči. »Gasilci lahko na kraju posredujemo glede na dane razmere. Tokrat so nam bili v veliko pomoč požarni zidovi, ki so preprečili širjenje ognja na druge objekte,« je pojasnil.

Opozoril je na težave z dostopnostjo vode za gašenje, kar se je kot ovira pokazalo že ob požaru leta 2007. »V neposredni bližini objekta ni požarnega bazena, zato smo tokrat uporabili notranji bazen v sosednji hali podjetja. Vodo smo črpali tudi iz dveh bližnjih požarnih bazenov, ki so jih v preteklosti uredili lokalni gasilci, ter iz potoka Zgoša. Podjetje Elan nam je pomagalo z vodo iz njihovega črpališča,« je pojasnil.

Po njegovih besedah je pomanjkljiv tudi obstoječ hidrantni sistem, ki je vezan na javni vodovod. »To pomeni, da mora biti voda pitna, in zato sistem ni predimenzioniran za gašenje večjih požarov. Iz hidrantnega omrežja lahko dobimo med 600 in 1000 litrov vode na minuto, medtem ko požar, kakršen je bil v Zapužah, zahteva pretoke vsaj 4000 litrov na minuto ali več,« je navedel.

Ob robu je poudaril še težave z načrtovanjem varnosti: »Podjetja pogosto izdelajo le požarni načrt, ga pošljejo gasilcem in menijo, da so s tem opravila svojo dolžnost. A ključ je v preventivi – v tem, da se požar sploh ne zgodi ali pa se ta zatre v začetni fazi. V zadnjem primeru v Zapužah smo gasilci prišli na kraj, ko je bil požar že popolnoma razvit.«