Trivić in Skrinjar za štiriindvajset let za zapahe

Kranj – Čeprav ni povsem jasno, kdo od obtoženih naj bi 7. junija lani v zgodnjih jutranjih urah v gospodarskem poslopju v Stražišču pri Kranju zagrešil posamezna ravnanja – kdo naj bi torej z macolo večkrat udaril oškodovanca, ga porezal po vratu z olfa nožem ter mu čez glavo poveznil polivinilasto vrečko in okoli vratu zategnil vrv, pri čemer je žrtev, vsa okrvavljena, dokončno umrla zaradi zadušitve – je sodni senat, ki mu predseduje sodnica Nina Prosen, včeraj obema izrekel štiriindvajsetletno zaporno kazen. Kot oteževalno okoliščino je sodišče upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja, kot olajševalni pa dejstvi, da obtoženca do zdaj še nista bila obsojena za kaznivo dejanje in da sta do kritičnega dne živela urejeno življenje.

David Trivić iz Cerkelj na Gorenjskem in Andraž Skrinjar z Bleda naj bi umor zagrešila v sostorilstvu. Eden od njiju naj bi v navzočnosti drugega opazoval, kako ta žrtvi povzroča smrtne poškodbe, pri čemer naj bi to dopuščal in s tem soglašal. Oškodovanca naj bi nato skupaj naložila v prtljažnik osebnega vozila, ga odpeljala na območje Jelovice in odvrgla v gozdu.

Kot je v obrazložitvi sodbe poudarila sodnica Prosen, z izvedenimi dokazi ni bilo mogoče ugotoviti, kdo od obtoženih je neposredno umoril žrtev, saj sta bila prav onadva edini priči dogodka, medtem ko sta med postopkom prst krivde ves čas usmerjala drug v drugega. Materiali dokazi medtem izkazujejo kdaj, kje, kako in zakaj je oškodovanec umrl in kam je bilo odpeljano njegovo truplo.

»Okoliščine primera dokazujejo vajino zavestno sodelovanje in naklepno delovanje,« je poudarila sodnica. Obema je sodišče podaljšalo pripor. Obtoženca morata vrniti tudi pridobljeno premoženjsko korist, ki sta si jo pridobila s kaznivim dejanjem. Oškodovanca – sina in sestro žrtve – je sodišče s premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo. Tožilka in odvetnik Andraža Skrinjarja sta že napovedala pritožbo – tožilka zaradi višine izrečene kazni. Odvetnica Davida Trivića pa je povedala, da se o morebitni pritožbi še ni odločila.

Najstrožja kazen

V zaključni besedi, ki so jih podali že v petek, je tožilka Nadja Gasser poudarila, da primer v svojem bistvu razgalja hladnokrvnost in skrajno zavržno dejanje obtoženih. Izvedeni dokazi po njenem jasno in nedvoumno kažejo, da sta David Trivić in Andraž Skrinjar iz koristoljubja, na zahrbten in grozovit način izvršila kaznivo dejanje umora, pri čemer je žrtev umrla nasilne, krute in trpeče smrti. Ob tem sta, kot je dejala, zavestno sodelovala oba – z enotnim namenom in skupnim načrtom, torej v sostorilstvu.

Pojasnila je, da sta obtožena v svojih zagovorih dogajanje opisala zelo podrobno, njuna opisa pa se ujemata z izvedenimi dokazi. Kljub temu, je dodala, temeljita na medsebojnem obtoževanju – vsak skuša prevaliti breme krivde na drugega, oba pa trdita, da sta pri dejanju sodelovala iz strahu pred drugim in nista vedela za namene drugega.

Čeprav ni dokazano, kdo je izvedel umor, to po besedah tožilke kazenskopravno ni pomembno, saj sta oba kot sostorilca delovala v vseh fazah kaznivega dejanja – od načrtovanja, izvršitve do prikrivanja sledi. »Oba sta imela motiv in voljo za doseganje skupnega cilja. Oba sta enako odgovorna,« je zatrdila. Po njenem mnenju pri obtoženih ni olajševalnih, temveč zgolj obteževalne okoliščine, saj dejanje ni bilo posledica naključnega spora ali trenutne nepremišljenosti, temveč premišljeno in zavestno dejanje.

Tožilka je še poudarila, da sta umorila človeka, ki jima ni storil ničesar žalega – nasprotno, pomagal jima je in jima zaupal. »Triviću je celo posodil denar. Namesto da bi mu dolg vrnil, sta ga, da se Trivić temu izogne, umorila,« je dejala. Sodnemu senatu je predlagala, da obtožena spozna za kriva kaznivega dejanja po obtožnici in obema izreče po 30 let zapora ter podaljša pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. »Življenje je največja vrednota, ki jo naše pravo in družba varujeta. Obtoženca sta to vrednoto zavestno poteptala,« je prepričana.

Nasprotujeta tožilstvu

Zagovornika obeh obtoženih sta medtem vsak po svoje skušala omajati trditve tožilstva o sostorilstvu. Brigita Žvan, Trivićeva zagovornica, je poudarila, da je dokazni postopek pokazal, da je oškodovanca umoril Skrinjar, Trivić pa je le nespametno pomagal pri pospravljanju trupla. Po njenih besedah se je Trivić v celotnem postopku zagovarjal dosledno, resnicoljubno in odkrito ter sodeloval z organi pregona. »Njegov zagovor ni imel neskladij, ker je govoril resnico,« je poudarila Žvanova.

Spomnila je, da so nekatere priče izpovedale, da Trivić nikoli ni bil nasilen in da je bil zaupanja vreden. »Bil je zaposlen, imel zadovoljive prihodke, bil je poročen in je živel zgledno družinsko življenje. Iz tega je očitno, da tako grozljivega dejanja, kot mu ga očita obtožnica, ni bil sposoben storiti,« je dejala zagovornica. Po njenem mnenju bi se Triviću lahko očitala kvečjemu pomoč pri storitvi kaznivega dejanja, nikakor pa ne sostorilstvo.

Na drugi strani je Željko Batinič, zagovornik Skrinjarja, poudaril, da njegov varovanec obžaluje smrt pokojnika, vendar se z očitki tožilstva ne strinja. »Iz zaslišanj, mnenja izvedencev in najdenih sledi izhaja, da Skrinjar ni bil tisti, ki bi umor izvršil,« je dejal Batinič in sodišču predlagal, naj mu izreče oprostilno sodbo.

Zagovornik je poudaril, da Skrinjar nikoli ni privolil v izvršitev kaznivega dejanja, kar bi bilo nujno za sostorilstvo. Po njegovi oceni Skrinjar ni imel motiva za umor. »Ko je videl, kaj se dogaja, je otrpnil in ni vedel, kaj naj stori. Bil je v šoku, Trivića pa se boji,« je dejal. Dodal je še, da je sodni senat po njegovem mnenju kršil pravico obdolženca do obrambe, saj ni bilo razjasnjeno, ali je bil Skrinjar v kritičnem trenutku zaradi šoka bistveno zmanjšano prišteven.

Obtoženca obžalujeta

K sodnemu senatu sta se nato obrnila obtožena, ki sta vsak po svoje izrazila obžalovanje zaradi smrti nekdanjega sodelavca. »Smrt ni bila zaslužena in nikomur je nikoli nisem želel, kaj šele, da bi komu vzel življenje na tak način. Celo življenje sem pomagal ljudem in nikoli si nisem mislil, da bi lahko prekršil zakon,« je trdil Andraž Skrinjar.

David Trivić je žrtev opisal kot dobrega človeka. »Ko smo gledali slikovna dokazila, se je videlo, da je bila v Skrinjarjevem vozilu kri na sklopki, na sovoznikovi strani pa ne. To je zame ključen dokaz – kaže, kdo je stal v krvi in kdo ne,« je krivdo znova valil na Skrinjarja. Ob tem je ponovil, da je bil ob nepravem času na nepravem mestu. »Z žrtvijo sva bila dobra prijatelja – pomagal sem mu pri hiši, on pa meni finančno.«