Trump se vrača

Trump in svet

Ameriški volivci, ki so glasovali za Trumpa, so se tako odločili po svojih notranjepolitičnih nagibih, tako gospodarskih in finančnih kot ideoloških. Republikanskega volilnega telesa pravzaprav ne zanima, kaj bo Trumpova vrnitev v Belo hišo prinesla svetu. ZDA v globalnem svetu svoj primat itak izgubljajo. Kar pa ne pomeni, da Trumpove zunanjepolitične poteze na dogajanja po svetu ne bodo vplivale. V odnosu do Izraela najbrž ne bo sprememb, še naprej bo užival neomajno podporo ZDA. Kaj pa Ukrajina, Evropa in Nato? To bo pokazal čas.

Zakaj ravno v torek

Povsod po svetu so volitve konec tedna, največkrat v nedeljo. V ZDA pa so v torek, prvi torek v novembru. Zakaj? »V sredini 19. stoletja so bile ZDA pretežno ruralna skupnost, saj se je večina prebivalcev preživljala s kmetijstvom. V življenju kmetov se je vse vrtelo okoli sejanja, skrbi za pridelke in žetve – in prav to so imeli v mislih kongresniki pri določanju volilnega dne. Vodila jih je namreč predvsem misel, kako kmetom, ki so večinoma živeli daleč od volišč, čim bolj olajšati prihod na kraj, na katerem lahko oddajo glas. Hitro so ugotovili, da je november za izpeljavo volitev najprimernejši mesec, saj je bilo takrat spravilo pridelka že pod streho, vreme pa je bilo še vedno dovolj ugodno za potovanja, sploh v primerjavi z zimskimi meseci. Veljaki so vedeli, da imajo kmetje spomladi in zgodaj poleti polne roke dela s setvijo, konec poletja in zgodaj jeseni pa s pobiranjem sadov svojega dela. Zato so sklenili, da bo prebivalcem glede na njihovo zasedenost najbolj ustrezal prav začetek novembra. Nato pa so določili še dan volitev. Tudi pri tem jih je vodila misel na ameriško kmečko prebivalstvo v tistem času. Kongresniki so se zavedali, da si bodo mnogi volivci morali za to, da bodo lahko oddali glas za predsednika, vzeti dva prosta dneva, saj jih je veliko živelo daleč stran od volišč, zato so za pot potrebovali ves dan. Soboto in nedeljo kot mogoč dan za volitve so takoj prečrtali, saj je večina prebivalcev v nedeljo odšla v cerkev, to je bil tudi dan za počitek. V poštev ni prišla niti sreda, ki je bila za kmete tržni dan, ko so lahko v mestu prodajali svoje pridelke. Glede na to, da so mnogi za pot potrebovali dva dneva, sta 'izpadla' tudi ponedeljek in četrtek. Zaradi takšne logike so se strinjali, da je prav torek najprimernejši dan za volitve. Razlog, da so v zakon zapisali, da predsedniške volitve potekajo na 'prvi torek po prvem ponedeljku v novembru', pa je bil ta, da so želeli preprečiti, da bi volitve kdaj potekale prvega novembra. Nekateri kristjani so se na ta dan namreč spominjali svojih pokojnih sorodnikov, trgovci pa so običajno prvi dan v mesecu delali obračun za pretekli mesec. Čeprav sta danes le še dva odstotka Američanov zaposlena v kmetijskem sektorju, torek pa je običajen delovni dan za večino zaposlenih, je ta dan obveljal za dan predsedniških volitev. Vsakič se pred volitvami sicer pojavijo nekateri pozivi, da bi volitve premaknili na konec tedna, a nič ne kaže, da se bo to kdaj zgodilo. Lahko pa se volivci torku izognejo tako, da glasujejo predčasno ali po pošti.« (Vir: MMC RTV SLO)

Bela hiša

Sredi januarja 2025 se v Belo hišo vrača predsednik, ki je v njej že bival v letih 2017–2021. Zato še nekaj podatkov o najbolj znameniti ameriški hiši. »Bela hiša (angleško White House) je uradna rezidenca predsednika Združenih držav Amerike. Zgrajena je v pozno gregorijanskem slogu. Stoji v Washingtonu, D.C., na naslovu 1600 Pennsylvania Avenue. Ime je dobila leta 1901, ko so fasado pobarvali belo. V Beli hiši je do zdaj živel vsak ameriški predsednik razen Georgea Washingtona. Danes ima hiša 132 sob, 35 spalnic, 34 kopalnic, 412 vrat, 147 oken, 8 stopnišč, 3 dvigala, plavalni bazen, igrišče za tenis, kegljišče in lastno kinodvorano. Ena od najpomembnejših sob je tako imenovana Ovalna pisarna (Oval Office) – glavna pisarna ameriškega predsednika. Zgradbo so začeli graditi po načrtih irskega arhitekta Jamesa Hobana in temeljni kamen je bil položen 13. oktobra 1792. Ta datum velja tudi kot ustanovni datum mesta samega, saj so z Belo hišo začeli graditi tudi mesto Washington. Šele drugi ameriški predsednik John Adams se je 1. novembra 1800 vselil vanjo. Leta 1814 so britanski vojaki v britansko-ameriški vojni Belo hišo požgali. Njena obnova se je začela leta 1819, ponovno pod vodstvom arhitekta Jamesa Hobana.« (Vir: Wikipedija)