Tržaška Slovenca Avsenikova muzikanta

Državna sekretarka v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je maja v ciklu pogovorov z naslovom Sredi domovine, na katere povabi znane Slovence iz zamejstva, pogovarjala z dvema mladima tržaškima Slovencema. To sta bila Denis Daneu in Tomy Budin. Denis je iz Nabrežine, Tomy pa iz Saleža nad Trstom. Vesna Humar je imela dober razlog, da ju je povabila na pogovor. Denis in Tomy nista le zavedna Slovenca, ampak tudi akademsko izobražena glasbenika in avtorja glasbe, ki že pet let igrata v Ansamblu Saša Avsenika.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani sta pripovedovala o svojem otroštvu in mladosti ter zaljubljenosti v glasbo, še posebej v narodnozabavno. Odraščala sta v družinah, kjer je bila in je še slovenščina pogovorni jezik, pri Denisu pa zaradi njegove mame Slovakinje še slovaščina. V krajih, kjer živita, prevladuje slovenščina. Obiskovala sta šole s slovenskim učnim jezikom. Na tržaških avtobusih, s katerimi sta se vozila v šolo, sta srečevala tudi Borisa Pahorja. V obeh družinah je bila doma glasba. Še posebej narodnozabavna z Avseniki, Slaki, Alpskim kvintetom. Tomy jo je imel posneto na mobilnem telefonu. Ko jo je poslušal, so ga mnogi spraševali, kakšna glasba je to. Navduševal se je za šport, posebej za rokomet in nogomet. Denisov oče pa je igral pri pihalni godbi na Proseku pri Trstu.

Zaradi glasbe sta postala prijatelja. Denis se je takoj navdušil za trobento. Končal je akademski študij in igral v pihalnih godbah in tudi v mednarodnih glasbenih sestavah. Tomy pa je po harmoniki, starši so mu jo kupili pri Rutarju, presedlal na klarinet. Od navdušenega in talentiranega glasbenika, ki ni poznal not in je igral po posluhu, je postal akademsko izobražen klarinetist. Letos bo opravil magisterij. Zadnja leta tudi veliko komponira in aranžira.

Leto 2020 je bilo prelomno na njuni glasbeni poti. Postala sta člana Ansambla Saša Avsenika. Najprej Tomy, ki mu je uspelo na avdiciji za klarinetista. Potem je Sašo iskal še trobentača. Prijavil se je Denis in uspelo mu je, kar je razveselilo tudi Tomyja.

Zanju je igrati v Ansamblu Saša Avsenika, ki nadaljuje tradicijo legendarnih Avsenikov, uresničitev mladostnih sanj, posebna čast in odgovornost. Na koncertih vsakič spoznavata, kako enkratna je Avsenikova glasba in kako pomembna je za prepoznavnost dežele, v kateri je nastala, sta povedala. Glasba bratov Avsenik je osnova, na kateri gradijo. Ob upoštevanju Avsenikovega stila igranja pa ji želijo dodati še nekaj svojega, novega, svežega. In to jim, pravita Denis in Tomy, po odzivu občinstva uspeva.