Grafična upodobitev UI, iz katere je razvidno, česa vsega je zmožna: učenja, sklepanja, reševanja problemov … Tudi odločanja? / Foto: Wikipedija
Grafična upodobitev UI, iz katere je razvidno, česa vsega je zmožna: učenja, sklepanja, reševanja problemov … Tudi odločanja? / Foto: Wikipedija
UI, plusi in minusi
Umetna inteligenca (UI) je revolucionarna tehnologija, ki vsakdanje življenje spreminja na podoben način, kot ga je pojav osebnih računalnikov, Googlovega brskalnika, družbenih omrežij in pametnih telefonov …
Eden najboljših poznavalcev pojava UI je slovenski rojak dr. Jure Leskovec (1980), doma je iz Šentjošta, sicer pa že vrsto let profesor in raziskovalec na prestižni univerzi Stanford v Kaliforniji in solastnik uspešnega tehnološkega podjetja Kumo. Uporaba različnih orodij UI se aplicira na vedno nova področja. Kje se trenutno dogajajo glavni premiki, katera orodja že spreminjajo družbo in gospodarstvo? Profesor Leskovec je pravi naslov za odgovor na to vprašanje. »Ta tehnologija je izjemna, ker zamaje vse. Je zelo strateško pomembna, izjemno transformativna za ogromno količino industrij, ljudi, poklicev, za način dela, dostop do informacij, za vsakdanje življenje. Ima ogromen potencial. Hkrati pa je tudi izjemno nepopolna. Ima ogromno napak in ogromno slabosti in šibkosti, težav. Vprašanje, ki si ga moramo zastavljati, je, kje najti področja in uporabo, kjer dobre lastnosti pretehtajo vse slabe lastnosti in šibkosti. Nobena tehnologija ni popolna in tudi ta vsekakor ni. Ampak če pretehtamo njene prednosti in slabosti, jo lahko uporabimo v svojo korist. Za vsakdanje stvari sta po moji oceni trenutno najboljša klepatalnika ChatGPT in Gemini. Lahko jima naročiš, da nekaj izračunata, da nekaj prepišeta, odgovorita, skrajšata besedilo, da podata idejo, odgovorita na kompleksno vprašanje, za katero bi na Googlu potrebovali precej časa. Gre za orodja, ki so že zdaj uporabna za praktično vsakogar, ki dela za računalnikom. Potem pa imamo eno ogromno množico poklicev, ki jih UI transformira v še večji meri. Eno tako področje je programerstvo, kjer lahko z uporabo UI-ja izjemno povečaš produktivnost. Programerjem ni več treba pisati preproste kode, ki je sicer potrebna v velikih količinah, UI jim pomaga iskati napake, daje jim ideje. S tem omogoča, da so programerji bolj kreativni, ni jim treba pisati nekih vzorcev in duhamornih kod. Obstajajo tudi že številni agenti, ki delujejo na podlagi UI-ja, denimo asistenti za pravnike ali pa zdravnike, ki tudi zelo dobro funkcionirajo. Prihranijo ogromno časa in pravniku ni treba recimo prebrati 100 strani nekega gradiva, saj UI naredi osnutek, pomaga jim iskati neskladja v besedilu, iskati povezave in podobno. Ti agenti so odlični pomočniki, ki strokovnjakom pomagajo pri sprejemanju odločitev, za katere bi sicer moral obdelati velike količine podatkov. Velik potencial uporabe UI-ja je tudi na področju izobraževanja. Obstajajo osebni digitalni tutorji, ki se lahko prilagodijo posameznemu učencu, študentu. To ne pomeni, da človeški, osebni stik ni več pomemben ali da ni pomembno delo v skupini. Gre le za to, da imamo dodatno možnost, posamezniku prilagojenega asistenta, tutorja, ki mu, denimo, pomaga pri bolj učinkovitem učenju, mu prilagodi naloge, na različne načine pojasni snov …«
Ko se je UI pojavila, jo je kot vsako novo tehnologijo poleg navdušenja spremljal tudi strah pred neznanim. Je ta upravičen? »Takrat je bil razvoj tako skokovit in strahovit, da ni bilo jasno, kako se bo trend nadaljeval in kje so omejitve. To opozorilo je bilo tako po moji oceni popolnoma naravno in potrebno. Glavni pomislek takrat je bil, kaj se bo zgodilo, če bi ti sistemi začeli izboljševati sami sebe. Ker ni bilo jasno, ali so tega sposobni, se mi je zdel pomislek in javni poziv strokovnjakov na mestu. S časom se je pokazalo, da so takšne samoizboljšave mogoče zgolj za določena omejena področja, za zaprte sisteme. Recimo šah je takšen sistem, ki je omejen in obvladljiv, in kjer bi model lahko postajal vedno boljši. Ali je mogoče to aplicirati na ves svet, ki nas obdaja, je pa že veliko vprašanje, ker gre za takšno kompleksnost in sprejemljivost, da ni nujno, da bo to sploh kadar koli mogoče. Če pogledamo današnje stanje, se mi zdi, da je razvoj še vedno zelo hiter – morda celo nekoliko prehiter glede na naše zmožnosti prilagajanja. A hkrati vidim tudi pozitivne spremembe: vse več se govori o varnosti, etiki, transparentnosti, kar je znak, da se stroka zaveda odgovornosti in da je družba vse bolj pripravljena na poglobljeno razpravo. Ključ je v ravnovesju med hitrim napredkom in odgovornim pristopom, ki zagotavlja, da tehnologija služi človeku, ne pa obratno.« (Vir: intervju Miha Zavrtanika z J. Leskovcem na MMC RTV SLO)
Z Juretom Leskovcem sva pred mnogimi leti in še pred pojavom UI naredila intervju skupaj z dr. Alojzom Demšarjem. Če bi ga sam še enkrat, pogovora ne bi uvedel z UI, ampak bi ga najprej vprašal, kaj misli o fenomenu Donalda Trumpa. Ker je ta po mojem za ta svet večja nevarnost kot UI. Slednja nam dobro služi in jo obvladujemo, obvladovanje nepredvidljivega predsednika pa žal ni v naši moči, njegovo vladanje izziva tako Ameriko kot ves svet …