Dr. Jože Dežman in vodja izkopavanja pod Macesnovo gorico arheolog Luka Rozman iz Vodic na odprtju razstave v stražiškem župnišču. Razstava bo na ogled do konca novembra. / Foto: Jože Košnjek
Umorjeni čakajo na grob
Zgodovinar in predsednik Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman in arheolog Luka Rozman sta v stražiškem župnišču pripovedovala o raziskovanju grobišča pod Macesnovo gorico.
Stražišče – V župnišču Župnije Kranj Šmartin v Stražišču so v petek zvečer najprej odprli razstavo z naslovom »3450 – jama pod Macesnovo gorico, slovenski Katin«, nato pa so pokazali še film o »bratomoru pod Macesnovo gorico«. Avtor obeh je dr. Jože Dežman. Razstava je bila spomladi na ogled tudi v Evropskem parlamentu v Bruslju, kjer so po besedah dr. Dežmana spraševali, zakaj je bila taka razstava postavljena šele toliko let po dogodku.
Dr. Jože Dežman in arheolog Luka Rozman iz Vodic, ki je v skrajno težkih in tudi nevarnih razmerah s svojo ekipo vodil izkopavanje v nad 15 metrov globokem in tudi nevarnem breznu – v njem je bilo tudi precej neeksplodiranih ubojnih sredstev –, sta po odprtju razstave pripovedovala o utiranju poti do ostankov pobitih.
Raziskovanje brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu se je začelo že leta 1991, intenzivneje pa leta 2004. Leta 2006 je zgodovinar dr. Mitja Ferenc ugotovil, da je prav v tem breznu največ slovenskih iz Koroške vrnjenih domobrancev in tudi civilistov. Najdeni predmeti, od podobic in drugih predmetov, so pokazali, da so bili umorjeni katoličani, Slovenci, in da je bila spravna slovesnost leta 1990 Pod Krenom na napačnem kraju, saj so bili tu pobiti pripadniki drugih jugoslovanskih narodov, pod Macesnovo gorico pa Slovenci. »Pogreb in slovesnost Pod Krenom leta 1990 sta bila prelomno dejanje. Slovenska oblast je bila takrat prepričana, da bo s tem razprava o pobojih končana, vendar se to ni uresničilo. Raziskovanje skupno okrog 800 do danes odkritih prikritih grobišč v kraških breznih se je nadaljevalo,« je v petek v Stražišču povedal dr. Dežman in poudaril, da je Republika Slovenija v letih samostojnosti na splošno že veliko naredila za odpravljanje krivic in posledic komunistične oblasti.
Raziskovalci brezna pod Macesnovo gorico so po najbolj intenzivnem izkopavanju leta 2022 ugotovili, da je bilo v brezno vrženih 3450 pobitih ali ranjenih žrtev. Polovica jih je bila starejših od 23 let, mlajših od 14 let pa ni bilo. Vsi so bili moški. Le peščici se je uspelo rešiti. Jamo so minirali že med pobijanjem, najhujše miniranje pa je bilo sredi petdesetih let, ko so vrgli v globel celoten strop. Iskalci so morali pri izkopavanju žrtev odstraniti nad 3000 kubičnih metrov razstreljene kamnine. »Opravljali smo delo, ki bi moralo biti že davno narejeno. Ponosen sem, da smo ga sedaj smeli opravljati mi,« je povedal v Stražišču arheolog Luka Rozman.
Zgodba o pobitih v breznu pod Macesnovo gorico še ni končana. Posmrtni ostanki v kočevskem skladišču čakajo na bistveno civilizacijsko dejanje za pokojne: na dostojen pogreb. Slovenska prestolnica njihov grob zavrača. Omenjajo se nekateri drugi kraji, tudi Brezje, vendar dogovora še ni. »Saj imajo mrtvi čas čakati. Pobiti v Hudi jami so na pogreb čakali sedem let,« pravi dr. Dežman.
