Člani kranjske ekipe, ki je maja sodelovala na mednarodni vaji v Bolgariji / Foto: arhiv enote HCP Kranj
Člani kranjske ekipe, ki je maja sodelovala na mednarodni vaji v Bolgariji / Foto: arhiv enote HCP Kranj
Usposobljeni in pripravljeni na nudenje pomoči kjerkoli
Maja sta se kranjska in celjska enota za prečrpavanje večjih količin vode udeležili mednarodne vaje v Bolgariji ter s tem uspešno obnovili certifikat v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite. V naslednjih petih letih bo tako slovenska enota lahko še naprej nudila pomoč v mednarodnih operacijah.
Kranj – Slovenske enote za prečrpavanje večjih količin vode delujejo od leta 2021 kot specializirane zmogljivosti pod okriljem državne enote za hitre intervencije. Trenutno imamo pri nas sedem takšnih enot, razporejenih po različnih regijah. Vse so usposobljene za samostojno delovanje ob obsežnih poplavah – tako doma kot v tujini.
Kranjsko enoto sestavlja devet prostovoljcev. Doslej so sodelovali na štirih intervencijah v Sloveniji in dveh posredovanjih v tujini. »Posebnost teh enot je, da se vključujejo le v primere, kjer gre za prečrpavanje večjih količin vode – torej jezer, rek in poplavljenih območij, ne pa denimo zalitih kleti,« je pojasnil vodja kranjske enote Primož Vidic. Njihove črpalke zmorejo prečrpati tudi do devetsto kubičnih metrov vode na uro in so sposobne neprekinjenega delovanja več dni ali celo tednov.
Maja se je kranjska enota skupaj s celjsko udeležila zahtevne mednarodne vaje v bolgarskem mestu Montana. Z uspešno izvedbo nalog sta obnovili certifikat, ki slovensko zmogljivost za prečrpavanje vode znova uvršča med operativne enote, sposobne posredovanja kjerkoli v Evropi ali širše. V slovenski zasedbi je bilo 48 članov, od tega 12 iz Kranja. Hkrati z dvajsetimi pripadniki enot za prečrpavanje vode so bili del sestava še zdravnik, zdravstveni tehnik, kuharja, predstavniki tehnične in logistične podpore ter vodstvo. V več kot tisoč kilometrov oddaljeno mesto so se odpravili z 18 vozili, med katerimi je bilo kar sedem tovornih.
Scenarij vaje je temeljil na obsežnih poplavah v zahodnem delu izmišljene države Modulistan, ki so jih povzročili dolgotrajno deževje, močni vetrovi in dvig gladine Donave. Posledice so bile katastrofalne: več kot sto smrtnih žrtev, več tisoč ranjenih, deset tisoč evakuiranih ter močno poškodovana prometna in energetska infrastruktura. Poleg Slovenije so sodelovale še Avstrija, Danska, Moldavija, Nemčija in Španija. Le Moldavija je, tako kot Slovenija, sodelovala z enoto za prečrpavanje večjih količin vode, medtem ko so druge države z enotami za prečiščevanje vode in brezpilotnim letalniki.
Vaja je potekala po načelih realne operacije z realističnimi in nepričakovanimi zapleti. Ob tehničnih nalogah, kot je učinkovito črpanje vode na določeno razdaljo in višinsko razliko, so ocenjevalci pozorno spremljali tudi vedenje ekip, odzivanje na stresne okoliščine ter pripravljenost na kulturne razlike in delo v mednarodnem okolju. »Za operativno delovanje v tujini je ključnega pomena, da so enote popolnoma samostojne. Samozadostnost zagotavlja, da ne obremenjujemo lokalnih oblasti in prebivalstva, ki so za pomoč zaprosili,« je poudaril Vidic.
Slovenska enota je na vaji prvič preizkusila tudi novo opremo – poveljniški kontejner in brezpilotne letalnike. Ti so tretji dan že sodelovali v operativnih aktivnostih, pripadnika enote pa sta učinkovito sodelovala tudi z nemško enoto za brezpilotne sisteme.
Minimalni standardi za obnovitev certifikata so visoki – sposobnost prečrpavanja na razdalji 1000 metrov in na 40 metrov višinske razlike. Slovenski sestav je te standarde celo presegel – na enem od mest so s pomočjo verige in dveh zaporednih črpalk položili 1100 metrov cevovoda in prečrpavali vodo na skoraj 70 metrih višinske razlike. »Na vaji smo pokazali visoko stopnjo operativnosti, prilagodljivosti in izjemno sodelovanje z drugimi enotami,« je dejal Vidic.
Standarde je sicer vsako leto težje doseči. »Kot kolektiv smo bili zelo usklajeni – ni bilo nesoglasij, sodelovanje z logistično podporo in drugimi enotami je bilo odlično. Postavili smo lestvico kakovosti operativnega dela v mednarodnem merilu.«
Ob robu je Vidic še dodal, da njihovo delo ni omejeno zgolj na črpanje vode, kajti v kriznih razmerah priskočijo na pomoč tudi drugim enotam ter službam. »Brez podpore družin in delodajalcev naše prostovoljno udejstvovanje v sistemu zaščite in reševanja ne bi bilo mogoče. Izredno sem hvaležen osmim podjetjem, kjer so naši člani zaposleni, saj razumejo pomen prostovoljstva.«
Zaradi zahtevnosti in obsega nalog si v prihodnje želijo razširiti enoto, saj je za dolgotrajna posredovanja v tujini nujno zagotoviti zadostno kadrovsko zasedbo. »Ko gre za posredovanje v tujini, to pomeni večdnevno ali večtedensko odsotnost. Zato si prizadevamo povečati število pripadnikov na dvanajst, da bo enota operativna v vseh razmerah,« je sklenil Vidic.