Ustavno sodišče »podprlo« občinski akt

Ljubljana, Škofja Loka – Ustavno sodišče je v okviru pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Škofja Loka ugotovilo, da prostorski akt v delu, ki ga je izpodbijal eden od občanov, ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine, zapisane v 33. členu ustave. Pobudnik ustavne presoje je namreč lastnik stavbnega zemljišča z enostanovanjsko hišo v katastrski občini Stari Dvor, v kateri prebiva že od leta 1951. Po njegovem zemljišču pa na podlagi prostorsko izvedbenih pogojev poteka t. i. varovalni koridor za bodočo škofjeloško severno obvoznico, zato navaja, da se je znašel v nerešljivem položaju, saj do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za izgradnjo ceste na svojem zemljišču ne sme graditi, čeprav mu je to na podlagi OPN dovoljeno.

Čaka že deset let

Pobudnik navaja, da so se omejitve gradnje na njegovih nepremičninah začele že s sprejetjem odloka o OPN Škofja Loka leta 2014. Trdi, da je leta opozarjal občino, naj spremeni protiustavne določbe OPN, a je ta s po njegovem nezakonitim postopkom sprejemanja odloka o spremembah OPN leta 2018 ponovno podaljšala varovanje koridorja čez njegove nepremičnine in mu s tem še naprej oziroma ponovno onemogočila razpolaganje z lastninsko pravico, v desetih letih pa še ni sprejela OPPN, s katerim bi to odločitev operacionalizirala.

Podobno razlastitvi

Občan trdi, da je na podlagi izpodbijanih določb povsem izključena gradnja stanovanjskih stavb, ki je sicer glede na namensko rabo dopustna. Po njegovem mnenju gre za protiustaven odvzem premoženja brez ustreznega postopka, ekonomska vrednost njegovih nepremičnin pa naj bi bila znižana do te mere, da gre po vsebini za razlastitev. Kot pojasnjuje, zato potencialni kupec nepremičnine ne želi kupiti oziroma želi zanjo plačati bistveno nižjo ceno. Onemogočena mu je tudi gradnja enostavnih objektov na tem zemljišču in sprememba enostanovanjskega objekta v večstanovanjski objekt z etažiranjem stavbe. Nedopustni naj bi bili celo zamenjava ostrešja in vgradnja strešnega okna na obstoječi hiši.

Med drugim pobudnik še navaja, da je obstoječa prostorska ureditev neprimerna in ga pretirano omejuje pri uživanju lastnine. Kot utemeljuje, ni izkazana javna korist za razlastitev in omejitev lastninske pravice. Izgradnja severne obvoznice čez njegove nepremičnine pa naj niti ne bi bila več predvidena.

Postopek ustrezen

Ustavno sodišče je postopek sprejemanja odloka o spremembah OPN v letu 2018 presojalo z vidika zakona o prostorskem načrtovanju in načela zakonitosti iz tretjega odstavka 153. člena ustave. Ugotovilo je, da je pobudnik sodeloval v postopku priprave in sprejemanja odloka in podal pripombe, do katerih se je Občina Škofja Loka opredelila, stališča občine pa so bila ustrezno objavljena. Glede očitka, da občina njegovih pripomb ni pretehtala z vidika varstva zasebne lastnine, je sodišče ugotovilo, da občina ni posegla v prej obstoječe omejitve in prepovedi posegov v prostor na pobudnikovih zemljiščih, pobudnik pa ni zatrjeval okoliščin, ki bi lahko vplivale na tehtanje med zahtevami splošnega interesa in zahtevo po varovanju pobudnikove pravice do zasebne lastnine.

Odlok le ohranil omejitev gradnje

Ustavno sodišče ugotavlja, da se s prejetjem sprememb OPN v letu 2018 omejitve in prepovedi posegov v prostor v primerjavi s prej veljavno ureditvijo na podlagi OPN iz leta 2014 niso spremenile, zato je z ohranitvijo enake ureditve, tj. omejitve gradnje na spornih zemljiščih pobudnika, določen le način uresničevanja pravice do zasebne lastnine. Glede nesorazmerno dolgega trajanja izpodbijanih omejitev pa je sodišče odgovorilo, da bi moral pobudnik občini, ki sama ni načrtovala spremembe izpodbijanih določb, predlagati opustitev spornih prepovedi in omejitev posegov v prostor oziroma v postopku sprejemanja odloka iz leta 2018 navajati dejstva o tem, da sporne omejitve in prepovedi zaradi varovanja koridorja pred pozidavo trajajo predolgo. »Le v tem primeru bi bilo občini namreč omogočeno, da vsebino omejitev in prepovedi ponovno pretehta,« pojasnjuje sodišče.

Ustavno sodišče je tako presodilo, da razlogi Občine Škofja Loka za ohranitev izpodbijanih omejitev in prepovedi posegov v prostor niso očitno samovoljni ter da so razumni, zato je ugotovilo, da veljavni odlok o OPN Občine Škofja Loka v izpodbijanem delu ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Sodišče je takšno odločitev sprejelo z minimalno večino – s petimi glasovi proti štirimi.