Utrujenost v zdravstvu

Specialist pediatrije in javnega zdravja Andrej Robida poudarja, da glavno odgovornost za izboljšanje varnosti pacientov nosi vlada. Po njegovem mnenju jim ob menjavah vlad in ministrov znanstvenih ugotovitev s področja varnosti ne uspe vpeljati v zdravstveno prakso. Raziskava, ki sta jo izvedli Univerza Alma Mater Europaea in Splošna bolnišnica Murska Sobota, je zajela širok spekter zdravstvenega sistema – bolnišnice, primarno zdravstvo, lekarne in socialnovarstvene zavode. Poleg tega je po njegovem mnenju problematična tudi kultura strahu in kriminalizacija človeških napak, kar vodi v še več napak. Kot je poudaril, nobena ustanova nima izčrpnega sistema varnosti pacientov.

David Bogataj z Univerze Alma Mater Europaea pojasnjuje, da rezultati kažejo, da skoraj polovica zdravstvenih delavcev v bolnišnicah čuti preobremenjenost, kar negativno vpliva na varnost pacientov. V primarnem zdravstvu zaposleni poudarjajo, da je ključna težava pomanjkanje kadra in da so motnje v sporazumevanju, zaradi katerih prihaja do zamud pri oskrbi pacientov, pogoste. Kadrovska stiska velja tudi za lekarniške delavce, ki poročajo o časovni stiski pri izdajanju zdravil.

Zaposleni v socialnovarstvenih zavodih poročajo o težavah pri sporočanju zaznanih napak. Presenetljivo je, da se vsak tretji zaposleni ne zaveda, da preobremenjenost vpliva na varnost pacientov. Kljub temu več kot polovica priznava, da utrujenost zmanjšuje njihovo delovno uspešnost. Barbara Toplak Perovič z Univerze Alma Mater Europaea je predstavila podatke iz tuje literature, ki kažejo, da vsaka deseta hospitalizacija privede do nezaželenih dogodkov, pri čemer bi bilo kar polovico teh mogoče preprečiti z vzpostavitvijo učinkovitega sistema kakovosti v zdravstvenih ustanovah. Za Slovenijo takšni podatki še ne obstajajo.

Daniel Grabar iz Splošne bolnišnice Murska Sobota verjame, da so rezultati raziskave pomemben korak naprej pri razumevanju problematike varnosti pacientov. »Če bi na tak način uspeli pristopati tudi v prihodnje, bi zagotovo še konkretneje opredelili področja, ki jih je treba izboljševati, in potem na podlagi teh ugotovitev vpeljati obvezno vzpostavitev izčrpnega sistema varnosti v celotnem zdravstvenem sistemu,« je dejal. V raziskavi, ki je zajela 1674 anketirancev iz bolnišnic, zdravstvenih domov, lekarn in socialnovarstvenih zavodov, so anketiranci sodelovali leta 2023. Projekt sta sofinancirala ministrstvo za zdravje in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.