V državnem zboru o prihodnjih proračunih

Državni zbor se je v torek, 6. oktobra, na izredni seji seznanil s predlogom državnih proračunov za leti 2027 in 2028, ki ju sedaj obravnavajo delovna telesa državnega zbora, proračuna pa naj bi poslanci potrjevali 16. novembra. Vlada v okviru predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027 predvideva 17 milijard evrov prihodkov in skoraj 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj pa bi tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V predlogu proračuna za leto 2028 so prihodki ocenjeni na slabih 17,7 milijarde evrov, odhodki pa naj bi dosegli 19,4 milijarde evrov, s čimer bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP. Predsednik vlade Janez Janša je na izredni seji ocenil, da predlagana proračuna zagotavljata sredstva za uresničevanje politike, kot jo zastavlja zakon za razvoj Slovenije. Kot je dejal, vlada s proračunskimi dokumenti fiskalno odgovornost povezuje s stabilnim gospodarskim okoljem, z razbremenitvijo dela, povečanjem naložb, rastjo bolje plačanih delovnih mest in krepitvijo blaginje. Cilj je tudi pospešitev črpanja kohezijskih sredstev iz aktualnega obdobja, hkrati pa se Slovenija intenzivno pogaja za nov večletni finančni okvir EU, je po navedbah STA dodal premier.

Janša napovedal nov referendum

Premier Janez Janša je po seji vlade v nedeljo, 4. oktobra, pojasnil, da vlada v prihodnjih dveh letih še ne načrtuje zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Ob tem je po poročanju STA poudaril, da je nujna prerazporeditev človeških virov, najprej znotraj javnega sektorja. Ker se prebivalstvo stara, v storitvenem delu javnega sektorja (zdravstvu, socialnem varstvu in skrbi za starejše, tudi na policiji) ljudi primanjkuje, po drugi strani imamo v birokraciji številne viške, je dejal. »V prihodnjih mesecih bo predlagan posvetovalni referendum o tem, ali gremo v to prestrukturiranje in ali gremo v zmanjšanje birokracije,« je dejal. Rezultat referenduma bo po njegovih besedah pokazal, »ali so ljudje za večjo blaginjo ali pa za to, da pač zaostajamo«. Referendum bo verjetno še letos, je dodal. Drastično in linearno zmanjševanje zaposlenih bi povzročilo resno poslabšanje kakovosti ter dostopnosti javnih storitev in podaljšalo upravne ter sodne postopke, je odgovoril vodja pogajalske skupine dela javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Mijič namerava ostati poslanec

Poslanec Resnice Boris Mijič je v ponedeljek, 5. oktobra, v pogovoru za pomursko TV IDEA povedal, da namerava tudi po 10. oktobru ostati poslanec in svoje delo opravljati po najboljših močeh, je poročal STA. V stranki Resnica so od Mijiča zahtevali dodatna pojasnila pred odločitvijo o njegovem položaju, o čemer naj bi odločili po 10. oktobru, ko ob morebitnem odstopu s poslanske funkcije niso več potrebne nadomestne volitve. Na vprašanje, koliko obveznosti do nekdanjih zaposlenih in države je še ostalo neporavnanih, je odgovoril, da je bila od približno 40.000 evrov odprtih obveznosti do države poplačana več kot polovica, odprtih ostaja še 30 ali 40 odstotkov. Tudi nekaj obveznosti do zaposlenih je že bilo poplačanih, za ostale obveznosti pa je obljubil izplačilo do konca leta. Spomnil je, da je predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović plačal 12.000 evrov njegovih obveznosti, za kar sta sklenila »moralni dogovor«, da mu jih vrne, nista pa določila časovnice. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je po napovedi Mijiča, da ne bo odstopil kot poslanec, dejal, da nimajo vzvodov, da ga odstavijo. Kot je priznal, so jih Mijičeve besede v intervjuju »malo presenetile«. »Nikoli ni zares jasno rekel, da želi ostati poslanec oziroma da bo ostal. Upam le, da bo zares izpolnil vse obveze, ki jih je dal tako meni kot stranki, da bo vsaj pokril delavce in vse ostale dolgove,« je poudaril. Pritrdil je, da lahko Mijiča tudi pozovejo k izstopu iz poslanske skupine, a po zakonodaji temu ni dolžan slediti.

Poraba alkohola se je znižala za desetino

Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) leta 2025 znižala za skoraj deset odstotkov v primerjavi z letom poprej. Lani je namreč znašala 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, v letu 2024 pa 10,4 litra na prebivalca. Prebivalci Slovenije so v letu 2025 največ alkohola popili s pivom – 4,13 litra čistega alkohola, z vinom so popili 3,8 litra čistega alkohola in z žganimi pijačami 1,5 litra čistega alkohola. V primerjavi z letom 2024 se je skupna poraba čistega alkohola znižala predvsem na račun manjše porabe vina in piva. Odrasla oseba v Sloveniji je sicer lani v povprečju vsak dan popila dva decilitra piva, en deciliter vina in 0,1 decilitra žgane pijače.