V Dupljah na ogled razstava Pokrajine skupnega

Naklo – Avtorica razstave, ki so jo odprli 16. oktobra, je dr. Mateja Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Melika v Ljubljani. Predstavljenih je dvanajst tipov skupnih prostorov in pokrajinskih elementov, od planinskih pašnikov in poti do urbanih zelenih površin. Razstava opozarja, da številni prostori in pokrajinski elementi, ki jih dojemamo kot samoumevne, nastajajo in se ohranjajo zaradi skupnega, prostovoljnega dela. V ospredju so agrarne, pašne in lokalne skupnosti, ki že stoletja skrbijo za pašnike, travnike, gozdove, vodne vire, poti in druge skupne prostore. Razstava predstavlja tudi novejše skupnostne prakse, zlasti v urbanem okolju, kjer skrbijo za manjše zelene površine, prostore srečevanja, naravne rezervate in druga zemljišča. Čeprav se tradicionalne in novejše skupnosti soočajo z različnimi izzivi, jih povezuje skrb za prostor, naravne vire in skupno dobro, pojasnjuje avtorica. Dodaja, da pomen teh praks potrjuje tudi vpis agrarnih skupnosti v Register nesnovne kulturne dediščine, ki poudarja njihovo dolgoletno tradicijo sodelovanja, dogovarjanja in medgeneracijskega prenosa znanja.

Mateja Šmid Hribar želi z razstavo te prostore približati širši javnosti, se pokloniti skupnostim, ki zanje skrbijo, ter opozoriti na pomen njihovega dela, znanja in sodelovanja, ki prispevajo k ohranjanju kulturne pokrajine in koristim širši družbi. Na Geografskem inštitutu Antona Melika pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) se s preučevanjem podeželja in kulturne pokrajine ukvarjajo vse od ustanovitve pred osemdesetimi leti, je povedal predstojnik inštituta prof. dr. Matija Zorn. »Pri preučevanju teh področij imamo že kar dolgo tradicijo. Od raziskav planinskih pašnikov, hribovskih kmetij in sprememb rabe zemljišč smo raziskovanje razširili tudi na vprašanja upravljanja naravnih virov.« V zadnjih desetletjih, predvsem skozi raziskave znanstvene sodelavke Šmid Hribar, se posvečajo tudi skupnim zemljiščem in skupnostnemu upravljanju, ki ima, kot poudarja Zorn, pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne pokrajine, zagotavljanju ekosistemskih storitev in krepitvi odpornosti lokalnih skupnosti.

Razstava bo v dupljanski graščini na ogled do 14. novembra, nastala pa je ob podpori Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije) in Kulturno-turističnega društva Pod Krivo jelko Duplje.