Predlog za novo gorenjsko regijsko bolnišnico se je prvič pojavil pred približno devetimi leti. Vlada je prejšnji teden sklenila, da jo bodo zgradili v Kranju. / Foto: Žiga Živulović ml./Bobo
V Kranju veseli, v neizbranih občinah pa kritični
Politika je prevladala nad stroko, odločitev vlade za postavitev gorenjske regijske bolnišnice na Zlatem polju v Kranju komentirajo v Radovljici in na Jesenicah. V Kranju pa so že začeli izvajati prve aktivnosti.
Jesenice, Radovljica, Kranj – Novica, da bodo gorenjsko regijsko bolnišnico zgradili v Kranju, močno odmeva tudi v občinah Radovljica in Jesenice, ki sta ponujali svoji lokaciji. V obeh menijo, da je pri odločitvi vlade politika prevladala nad stroko. Jeseniški župan Peter Bohinec poudarja, da njihov predlog ni bil enakovredno obravnavan, v Radovljici pa opozarjajo, da vlada z odločitvijo negira lastna strateška izhodišča za decentralizacijo države. V Kranju so medtem že zavihali rokave z željo, da bi do konca leta 2028 prišli do pravnomočnega gradbenega dovoljenja za bolnišnico na Zlatem polju.
Na Jesenicah so za neprijetno novico izvedeli prav na dan občinskega praznika in tudi v svojem slavnostnem nagovoru na osrednji občinski proslavi se župan Peter Bohinec temu ni mogel izogniti. Kot je dejal, je pri odločitvi prevladala politika, in ne stroka. Sicer pa je povedal: »Na Občini Jesenice smo negativno presenečeni nad nenadno odločitvijo vlade, da bo nova regijska bolnišnica v Kranju. Doslej namreč pri odločanju o lokaciji nismo bili enakovredno vključeni in obravnavani. Od ministrstva za zdravje še vedno pričakujemo pojasnila o metodologiji analize, na podlagi katere regijska bolnišnica ni bila uvrščena na območje občine Jesenice.« Na Jesenicah še naprej menijo, da bi bilo bolj smiselno in racionalno porabiti proračunska sredstva za novogradnjo in nadgradnjo jeseniške bolnišnice, saj je bilo vanjo v preteklih letih vloženih že precej milijonov evrov – za energetsko sanacijo, urgentni center, helioport ...
Petra Rupar, direktorica Splošne bolnišnice Jesenice, pa je dejala, da so veseli, da je bila odločitev sprejeta. »Verjamemo, da bo projekt gradnje nove gorenjske regijske bolnišnice po devetih letih dobil nov zagon. Prebivalcem gorenjske regije bodo na ta način na voljo zadostne in ustrezne infrastrukturne kapacitete, vsi zaposleni v zdravstvu pa bodo dobili primerno in stimulativno delovno okolje.«
Da obžalujejo prevlado politike nad stroko, poudarjajo tudi v Radovljici, kjer pravijo, da so bili o odločitvi obveščeni iz medijev. »Iskreno smo pričakovali, da bodo pri izboru lokacije upoštevani strokovni argumenti. Regijska bolnišnica, ki jo na Gorenjskem nujno potrebujemo, ne more biti stvar prestiža in političnih povezav,« so poudarili v odzivu na odločitev vlade.
»Presoja umestitve Gorenjske regijske bolnišnice v prostor, ki je pokazala prednost radovljiške lokacije, je bila dejansko pripravljena na podlagi strokovnih argumentov,« dodaja župan Ciril Globočnik. »Potrdila je, da je radovljiška lokacija najbolj optimalna in pripravljena za takojšen začetek projekta. V Radovljici smo že pred osmimi leti začeli pripravljati podlage v prepričanju, da bo za regijsko bolnišnico izbrana tista lokacija, ki bo omogočila, da na Gorenjskem čim prej pridemo do zdravstvene oskrbe, ki jo potrebujemo in ki bo tudi najlažje dostopna vsem Gorenjcem.«
Opozorili so tudi na pojasnilo vlade, da se je za Kranj odločila »ob upoštevanju širšega vidika razvoja mesta kot regijskega središča«. Vlada s tem, menijo v Radovljici, negira lastna strateška izhodišča za decentralizacijo razvoja države. Radovljica s svojo osrednjo lego namreč ponuja odlično priložnost za takšno decentralizacijo in uravnotežen razvoj Gorenjske, so prepričani.
»Pomembna za odločitev naj bi bila tudi pisna zaveza Mestne občine Kranj, da bo čim prej izvedla vse aktivnosti za čimprejšnji začetek gradnje. Od nas takšne zaveze niti niso zahtevali, saj smo veliko aktivnosti že izvedli, da bi izvedli tudi nadaljnje, pa je samoumevno,« so še poudarili v odzivu.
Razpoloženje v Kranju je razumljivo povsem drugačno. Župan Matjaž Rakovec je prepričan, da so vse tri občine državi ponudile najboljše rešitve za širše dobro, a da je odločitev vlade za gradnjo bolnišnice v Kranju pravilna in edino smiselna. »Zdaj pa je čas, da se Gorenjci poenotimo in da naredimo vse, da to nujno potrebno bolnišnico tudi čim prej dobimo. V Kranju smo pripravljeni, dali smo realen načrt, realno časovnico in prepričan sem, da bo to pomenilo ne samo veliko razvojno možnost za Kranj, temveč za celo Gorenjsko in še širše.«
Kot je pojasnil Rakovec, je Mestna občina Kranj že naročila arheološka izkopavanja na območju, predvidenem za bolnišnico. »Izdelujemo že načrte za nov vodovod in kanalizacijo, saj se bodo na tem območju Zlatega polja poleg bolnišnice gradili tudi nov dom upokojencev, stanovanjski bloki, hokejska dvorana in Severna vrata z novim zdravstvenim domom. V imenu države smo tudi že naročili izdelavo prometne študije, tako da bo nova tudi prometna infrastruktura. Sredi aprila imamo dogovorjen sestanek na ministrstvu za infrastrukturo, ker bo treba zgraditi tudi del severne kranjske obvoznice med Koroško in Bleiweisovo cesto. Postopek bo tekel tudi za vkop daljnovoda,« je predstavil nadaljnje aktivnosti.
V Kranju zdaj čakajo, da bo ministrstvo za zdravje pripravilo idejno zasnovo bolnišnice, na podlagi katere bodo lahko sprejeli občinski podrobni prostorski načrt. V mestni upravi bodo po besedah župana zaposlili osebo, ki se bo ukvarjala izključno s projektom regijske bolnišnice in skrbela za stalni kontakt z ministrstvom ter priganjala, da bodo postopki tudi na ravni države čim hitreje potekali.
»Predvidevamo, da bi lahko konec leta 2028 že prišli do gradbenega dovoljenja. Sicer je še stvar odločitve, ali bo to naloga države ali občine, osebno pa menim, da bo vse potekalo mnogo hitreje, če se te naloge loti občina. V prihodnjih dnevih bomo zaprosili za sestanek z ministrico za zdravje, da se dogovorimo za plan dela,« je povedal Rakovec. Kot je spomnil, je večina predvidenega zemljišča za bolnišnico že v državni lasti, zasebni lastniki preostalega dela pa so se zavezali, da bodo zemljišča prodali za potrebe izgradnje bolnišnice. »Razmišljamo pa tudi o tem, da bi morda bolnišnico premaknili nekoliko bolj v notranjost, kjer je zemljišče skoraj v 100-odstotni lasti države in občine,« je še povedal kranjski župan.
