V kurilni sezoni zrak slabši

Ljubljana – Slaba kakovost zraka vpliva na nas bolj kot mnogi drugi okoljski dejavniki in predstavlja glavni vir zdravstvenih težav, povezanih z okoljskim onesnaževanjem, je pred novo kurilno sezono poudarila generalna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte. Po podatkih Agencije RS za okolje je jeseni in pozimi zrak najbolj obremenjen z emisijami iz malih kurilnih naprav na lesno biomaso. »Ker so pogoji za redčenje izpustov v zimskem času zaradi razgibanega reliefa in lege v zavetrju Alp pogosto slabi in ker na topografijo ne moremo vplivati, moramo sami zmanjšati škodljive vplive oziroma izbrati ustrezno gorivo,« je pozvala Tanja Bolte. »V kurilnih napravah je dovoljeno uporabljati le naraven les v vseh oblikah, kot so drva, žagovina, odrezki, lubje, storži in lesni ostanki, briketi ali pa peleti iz naravnega lesa. Ne smemo pa uporabljati lesene embalaže, kot so na primer zaboji za zelenjavo ali sadje, lesenih odpadkov, lakiranega ali barvanega lesa, stavbnega ali drugega pohištva, ivernih ploščic, papirja, kot sta na primer časopis in karton, plastike, tekstila in pa drugih gospodinjskih odpadkov,« je pojasnila.

Vplivi onesnaženega zraka se lahko kažejo v draženju, siljenju na kašelj, poškodbah sluznice dihal, pa tudi v poslabšanju že obstoječih bolezni dihal, srca in ožilja, je povedala Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter poudarila, da se kot posledica dolgotrajne izpostavljenosti lahko pojavijo srčno-žilne bolezni, možganska kap, kronične pljučne bolezni in tudi pljučni rak. »Ti izidi so že dobro raziskani in močno povezani z onesnaženim zrakom, se pa kažejo tudi povezave z drugimi stanji, kot je na primer sladkorna bolezen.« Omenila je tudi povezanost onesnaževal v zraku z razvojem kroničnih degenerativnih bolezni možganov, slabših kognitivnih lastnosti pri starejših ljudeh in različnih oblik demenc. Poleg starejših so najbolj ranljivi otroci, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi, a glede na to, da so ogrožene vse skupine prebivalstva, Poharjeva priporoča spremljanje podatkov o prisotnosti onesnaževal v zraku, ki jih objavlja agencija za okolje, in omejitev gibanja na prostem v času večje onesnaženosti.

Zastarele naprave in neprimerno gorivo

Podatki agencije za okolje kažejo, da je Slovenija po onesnaženosti z delci še vedno med bolj obremenjenimi državami Evropske unije. Od prihodnjega leta bodo veljale strožje mejne vrednosti, ki jih trenutne meritve pogosto presegajo, je opozoril Marko Rus in poudaril, da glavni vir delcev ostajajo mala kurišča na trda goriva, zlasti zaradi zastarelih naprav in neprimernega goriva.

Pri uporabi drv je ključno, da imajo manj kot 20 odstotkov vode. Na testu, ki ga je Zveza potrošnikov Slovenije opravila v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije, je bil ta kriterij izpolnjen. Pri testiranju peletov pa so ugotovili, da je na trgu z nekaj redkimi izjemami zelo kakovostna ponudba, v kateri za razliko od lani niso odkrili nobenih drobnih delcev plastike, prav tako niso zaznali preseganja vrednosti drugih onesnaževal. »Največja težava je za zdaj še vedno prevelika vsebnost pepela in preslaba mehanska obstojnost,« je povedala Barbara Primc.

Zakon o dimnikarskih storitvah uporabnikom kurilnih naprav nalaga, da vsaj enkrat letno poskrbijo za pregled in čiščenje svoje naprave. Simon Dovrtel iz sekcije dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je tudi poudaril, da morajo biti naprave kakovostno narejene, certificirane, pravilno vgrajene in uporabljane ter prijavljene oziroma vpisane v državno evidenco – potem stečejo redne storitve, s katerimi se zagotavlja preventiva.

Ob tem so govorci spomnili še na različne subvencije, ki so na voljo za zamenjavo dotrajanih malih kurilnih naprav preko Eko sklada. Brezplačne nasvete glede izbire primerne naprave pa nudijo energetski svetovalci v okviru mreže ENSVET. Po besedah koordinatorice mreže Tjaše Badelj je vanjo vključenih 58 svetovalcev v 60 pisarnah po vsej državi.