Slovenija, Komenda, 11.06.2026, 11. junij 2026Huda vremenska ujma, nevihta, slabo vreme, uničena hiša, posledice neurja, narava, toča, škoda,Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo / Foto: ŽIGA ŽIVULOVIĆ JR.

V najbolj prizadetih vaseh občine Komenda praktično ni hiše, ki ne bi bila poškodovana. / Foto: Žiga Živulović ml./Bobo

V neurju razdejalo Komendo

Hudo neurje s silovitim vetrom je v sredo v občini Komenda povzročilo pravo razdejanje.

Klanec – Odkrite strehe, kritina vsepovsod naokrog, med njo na dvoriščih in cestah kosi lesa, ponekod še ostanki toče, podrta drevesa, razmetana vrtna oprema ... Taki so bili v četrtek zjutraj prizori posledic silovitega neurja na Klancu, Bregu in Potoku – treh najbolj prizadetih vaseh v občini Komenda. Zgodilo se je v nekaj minutah, razlagajo krajani. »Zapihal je močan veter, padati je začel izredno močan dež, nato pa se je vsula toča,« nam je burno dogajanje v sredo zvečer okoli 20. ure opisal Anton Jagodic z Brega.

Na najbolj prizadetem območju so po prvih ocenah poškodovane skoraj vse hiše. »Nekatere hiše so brez strehe, brez sten. Trudimo se vsaj začasno sanirati, kar se da, čeprav je situacija ponekod težko rešljiva. Že sinoči smo vzpostavili štab, na terenu je bilo okoli petdeset gasilcev iz Gasilske zveze Komenda, do pol dveh smo popisovali posledice. Lahko pohvalim takojšnjo izjemno pomoč Uprave RS za zaščito in reševanje, da smo lahko zjutraj začeli delati,« je poudaril župan Jurij Kern.

»Zelo hudo mi je, ker smo skoraj tri leta po poplavah leta 2023 zopet priča takemu dogodku, ki je prizadel našo občino. Pa vendar ... po poplavah smo vstali iz pepela in tudi tokrat bomo. Naredili bomo popolnoma vse, da bomo našim občanom spet zagotovili varno bivanje tukaj v občini Komenda,« je dejal župan Jurij Kern in dodal, da občina pri tem pričakuje tudi pomoč države. Po prvih podatkih in opravljenem ogledu najbolj prizadetega območja ocenjujejo, da bo škoda znašala več deset milijonov evrov.

Posledice neurja so presenetile tudi poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana. »Veliko sem doživel in veliko videl, ampak takega razdejanja skoraj ne,« je dejal. Prva intervencijska faza bo zahtevna, še težji del pa po njegovi oceni utegne slediti kasneje. »Bojim se, in mislim, da upravičeno, da bo pri sanaciji, pri prekrivanju tudi z materiali in seveda z mojstri veliko težav.« Verjame, da se bo v sanacijo vključila tudi država, ko bo narejena ocena škode. Ob tem je Šestan poudaril, da je najpomembnejše, da v vremenski ujmi ni bilo poškodovanih. To je po njegovih besedah največja sreča v nesreči.

Poškodovanih več kot 150 objektov

Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je pojasnil, da je samo v občini Komenda več kot 150 objektov poškodovanih do te mere, da potrebujejo neposredno popravilo na strehi, pogosto s pomočjo gasilcev in pripadnikov sistema zaščite in reševanja. »Kaj šele tisti, ki so praktično ostali brez ostrešja,« je dejal. Skupno so v sredo zvečer zabeležili približno 600 intervencijskih lokacij v več kot 70 občinah po državi. »Po naši oceni je pri odpravljanju posledic v nekem trenutku sodelovalo več kot 1500 gasilcev in drugih pripadnikov zaščite in reševanja, kar je res fascinantna številka,« je dejal Behin.

Po ogledu prizadetih ob­jektov v komendski občini je še povedal, da je obseg tako velik, da vseh ne bo mogoče oskrbeti še nekaj dni, zato bodo v skladu z odločitvami lokalne Civilne zaščite in vodje intervencije pomagali tudi z vozili iz drugih delov Slovenije. »Naš skupni cilj je, da do nedelje, ko so ponovno napovedane padavine na tem območju, kar največ objektov oskrbimo do take faze, da ne bi več nastajala škoda in da bi bili kolikor toliko primerni za bivanje.« Ob tem je poudaril, da je pri sanaciji pomembna previdnost, ter se zahvalil vsem, ki so prizadetim priskočili na pomoč.

Včeraj je bilo v Komendi okoli 170 prostovoljnih gasilcev, poleg domačih še iz regije Ljubljana 3. Če bi se izkazalo, da bo v prihodnjih treh dneh treba aktivirati dodatne sile, pa bodo aktivirali Gasilsko zvezo Slovenije, je napovedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar. Intervencijske ekipe so pripeljale tudi folijo za prekrivanje streh, specialna vozila, črpalke in agregate s podaljški. Zaradi podrtih električnih drogov in pretrganih inštalacij so namreč ponekod ostali tudi brez elektrike. Na območju Elektra Ljubljana je bilo včeraj sredi dneva brez napajanja 17 transformatorskih postaj oziroma okoli 800 odjemalcev, največ na območju Nasovč in Klanca pri Komendi. Do izpada elektrike je prišlo tudi v Lahovčah in Zalogu.

Škoda v Cerkljah

V občini Cerklje je po besedah predsednika tamkajšnje gasilske zveze (GZ) Marjana Luskovca najhuje v spodnjem Zalogu in Lahovčah, o posledicah silovitega neurja pa so bili obveščeni tudi s Cerkljanske Dobrave. »Na prizadetem območju so odkrite strehe, z nekaterih objektov je odneslo celotna ostrešja, starejši objekti so podrti, veliko je izruvanega in poškodovanega drevja, uničene so poljščine, podrti so daljnovodi … Zabeležili smo več kot 70 lokacij, kjer je nastala škoda, poškodovanih objektov je po naši oceni še enkrat toliko.« Gasilci so se na teren odpravili že v sredo, po besedah Luskovca so predvsem izvedli oglede in pripravo na četrtkova posredovanja, saj jim dež in veter nista dopuščala kaj dosti drugega. Včeraj so se jim pri odpravljanju posledic pridružile enote iz širše Gorenjske. »Sodeluje 19 gasilskih enot iz cerkljanske gasilske zveze, mestne občine Kranj, GZ Radovljica, GZ Bled Bohinj, Gasilsko reševalna služba Kranj Kranj in Civilna zaščita Gorenjske. Na terenu je okoli 120 gasilcev s 30 vozili, ki sanirajo škodo in pomagajo pri vzpostavljanju čim bolj normalnih razmer na prizadetih območjih,« je pojasnil Luskovec.