V novo šolsko leto s številnimi novostmi

Brdo pri Kranju – Novo šolsko leto prinaša tudi udejanjanje nekaterih novosti, ki so posledica zakonodajnih oziroma sistemskih sprememb, namenjenih izboljšanju kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja. »Spremembe, ki so bile v zadnjem obdobju sprejete na podlagi temeljitega strokovnega razmisleka in posvetovanja s širokim krogom deležnikov, so dobra osnova za krepitev sodobnega, odpornega in trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja,« je na enajsti konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov v Republiki Sloveniji na Brdu pri Kranju poudaril minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Ocenil je, da v novo šolsko leto vstopajo dobro pripravljeni tako na sistemski kot izvedbeni ravni, a izzivov kljub temu ne manjka. Med ključnimi izzivi je poudaril pomanjkanje učiteljev za posamezna področja, ki jih šolam ne uspe dobiti kljub ponovitvam razpisov. Na ministrstvu so zato že izvedli nekatere ukrepe, da bi mlade navdušili za učiteljski poklic in okrepili ugled tega poklica, a kot opozarja Logaj, je učinke teh ukrepov mogoče pričakovati šele na daljši rok.

Stabilen sistem financiranja

Med ključnimi spremembami na področju vzgoje in izobraževanja je minister poudaril posodobljen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki po njegovih besedah zagotavlja stabilno financiranje slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja, saj vsebuje člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije. »Sredstva se bodo od 1. januarja 2027 vsako leto povečevala v povprečju za 0,025 odstotne točke bruto domačega proizvoda v skladu s proračunskimi možnostmi, dokler se ne doseže ciljna vrednost 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda.« Zakon med drugim uvaja tudi spremembo, ki omogoča dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. »Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske.« Prav tako se uvaja možnost napredovanja za tiste strokovne delavce, ki doslej te možnosti niso imeli, denimo laboranti ali inštruktorji praktičnih vsebin. Posodablja se tudi postopek imenovanja ravnateljev, ki bo po novem enofazni – minister bo odslej podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda. Posodobljen zakon še umešča slovenski znakovni jezik in jezik gluhoslepih kot uradna jezika v sistemu vzgoje in izobraževanja.

Na področju osnovnega šolstva je med novostmi minister omenil še, da v koncept razširjenega programa v tem šolskem letu vstopa 80 dodatnih osnovnih šol, kar pomeni, da bo z novim šolskim letom v koncept vključenih 224 od skupno 457 osnovnih šol, preostale se bodo postopoma vključevale do šolskega leta 2028/2029. Izvajati se bo začel prenovljeni zakon o osnovni šoli. Pomembna novost je omejitev uporabe učenčevih osebnih elektronskih naprav, ki bodo dovoljene le, kadar bodo nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, je razložil minister. Posodobljena so tudi pravila šolskega reda, ki jih morajo šole sprejeti do 1. novembra. Na področju srednjega šolstva pa je začel veljati prenovljeni zakon o maturi, ki med drugim prinaša izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature.

Prenovljen kurikulum za vrtce

Na področju predšolskega izobraževanja je minister kot najpomembnejšo novost omenil začetek izvajanja prenovljenega kurikuluma za vrtce, ki vključuje sodobna konceptualna izhodišča, ki temeljijo na zgodnjem učenju otrok, igri kot ključnemu sredstvu razvoja in večji vključenosti staršev. Poudarek je še na spodbujanju gibalnega razvoja, zagotavlja se tudi večja individualizacija in diferenciacija, ki upošteva raznolikost otrok ter njihove razvojne in učne potrebe. »Pomembne novosti so tudi na področju podpore pri vključevanju otrok iz različnih kulturnih in socialnih okolij, s čimer se zagotavlja večja enakopravnost v zgodnjem izobraževanju.«