V Sloveniji znanje šteje

Brdo pri Kranju – »Matura je pomembna točka, kjer se srečata preteklo učenje in pridobivanje znanja ter prihodnost odločitev. Zato je mnogo več kot le zaključek nekega šolanja – je osebna prelomnica mladega človeka, hkrati pa je pomembna za družbo kot celoto, saj kot država verjamemo v znanje kot skupno vrednoto, v pravičnost in v mlade kot nosilce prihodnosti,« je na slovesnosti ob trideseti obletnici ponovne uvedbe mature v Republiki Sloveniji zbrane nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Leta 1995 smo v Sloveniji izvedli prvo splošno maturo v samostojni državi, ki je odtlej predstavljala uradni zaključek srednješolskega izobraževanja, ki je maturantom omogočil vpis v univerzitetne programe visokošolskega študija. V prihajajočih letih so sledile dodatne posodobitve koncepta in izvajanja mature, med drugim so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarili uvedbo poklicne mature leta 2002. A kot je spomnila Nataša Pirc Musar, ima matura, ki po njenih besedah predstavlja preizkus znanja, poguma in odgovornosti, na Slovenskem dolgo tradicijo. »Že več kot 170 let spremlja generacije dijakov na poti iz šolskih klopi v svet odraslosti. A prav pred tridesetimi leti je Slovenija kot nova, samostojna država sprejela odločitev, da maturo postavi v središče svojega izobraževalnega sistema.« Ob tem je še dodala, da matura ni le preizkus znanja, temveč tudi dokaz vztrajnosti, zrelosti in pripravljenosti na nove življenjske poti. »Je most med mladostjo in prihodnostjo, ki ga vsak prečka tudi s svojimi sanjami.«

V teh tridesetih letih je splošno maturo opravilo 227.263 kandidatov, še 249.154 kandidatov pa je od leta 2002 naprej opravilo poklicno maturo. Direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc je ob tem poudaril, da je njihova nedavna raziskava, podprta s podatki Statističnega urada RS, nazorno pokazala, da je meritokratsko​ izkazano znanje maturantov izrazito povezano s kasneje doseženim socialno-ekonomskim statusom posameznikov v odraslosti. »Z velikim zadovoljstvom lahko rečem, da v Sloveniji znanje šteje.« Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja ​matura ni le niz testov za merjenje znanja iz različnih predmetov, ampak tudi preizkus življenjske zrelosti in sposobnosti prevzemanja osebne odgovornosti – most, ki odpira možnosti uspeha na študijskem in delovnem področju. K visokemu ugledu mature v Sloveniji po njegovem prepričanju zagotovo prispeva dejstvo, da gre za obliko eksternega preverjanja znanja z enotnimi in preverjenimi merili. »Dosežki so nesporen in preverljiv dokaz, da je kandidat dosegel določeno mero znanja ter da ima sposobnost razmišljanja, razumevanja in smiselne uporabe informacij, ki so ključne za nadaljnje izobraževanje oziroma vstop na trg dela.«