V znanju še nadpovprečni

Ljubljana – Pedagoški inštitut ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta minuli teden predstavila rezultate mednarodne raziskave TIMSS 2023 za Slovenijo. V raziskavi je sodelovalo 59 držav in šest posamičnih izobraževalnih sistemov, v Sloveniji je bilo v raziskavo vključenih 4746 učencev četrtega razreda iz 149 šol. Mednarodne primerjave rezultatov so pokazale, da so dosežki slovenskih učencev v primerjavi z dosežki vrstnikov iz drugih sodelujočih držav boljši tako na področju naravoslovja kot na področju matematike.

Upad znanja glede na raziskavo iz leta 2015

Glede na izsledke raziskave so slovenski učenci pri matematiki dosegli 514 točk, pri čemer je bilo mednarodno povprečje 503 točke, pri naravoslovju pa 526 točk (mednarodno povprečje 494 točk). Kljub temu pa so v primerjavi z rezultati raziskave iz leta 2015 opazili padec tako v znanju matematike kot naravoslovja. Pri matematiki so slovenski učenci v lanski raziskavi dosegli šest točk manj kot v raziskavi leta 2015, pri naravoslovju pa 17 točk manj. Najvišji mejnik znanja matematike (625 točk) je v Sloveniji doseglo pet odstotkov učencev, mejnik visokega znanja (550 točk) pa 33 odstotkov, po eno odstotno točko manj kot leta 2015. Mejnik najvišjega znanja naravoslovja je doseglo osem odstotkov slovenskih učencev, mejnik visokega znanja pa 39 odstotkov, zaporedoma tri in deset odstotnih točk manj kot leta 2015. Pri tem so dečki pokazali boljše znanje od deklic: pri matematiki so dosegli deset, pri naravoslovju pa pet točk več. Obe razliki sta se od leta 2015 povečali. Kot so še navedli pri predstavitvi rezultatov, se dosežki slovenskih četrtošolcev med tremi sklopi matematičnih vsebin – števila, geometrija in podatki – ne razlikujejo in so podobni skupnemu matematičnemu dosežku, med naravoslovnimi vsebinami pa je od skupnega naravoslovnega dosežka višji dosežek pri vsebini o neživi naravi in nižji pri vedah o Zemlji. Na obeh področjih, še posebno pri naravoslovju, so izmerili slabše znanje sklepanja kot poznavanja dejstev in uporabe znanja za reševanje nalog.

Rezultati tudi osnova za spremembe v šolskem prostoru

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je v odzivu na rezultate poudaril, da so slovenski učenci še vedno nad mednarodnim povprečjem, kljub temu pa so določeni rezultati signal za pripravljavce učnih načrtov, da so pozorni na področja, kjer so zaznane pomanjkljivosti. Zadovoljen je, da več kot tretjina slovenskih učencev, pri naravoslovju pa še nekoliko več, dosega visoko in najvišje znanje. Napovedal je, da bodo sledile še podrobnejše analize rezultatov, tudi te pa bodo osnova za spremembe, ki jih načrtujejo v šolskem prostoru. »Poleg posodobitev v učnih načrtih na ravni vsebine in vključevanja skupnih ciljev v vse predmete, ki je v teku, bo v procesu prenove dodatna pozornost usmerjena v pripravo didaktičnih priporočil, ki bodo v podporo učiteljem pri načrtovanju pouka.« Ob tem je še dodal, da bodo učiteljem pri uvajanju novih učnih načrtov nudili podporo z različnimi usposabljanji.