Varuh poziva k prijavi nepoštenih praks

Ljubljana – Dobrih sto dni po tem, ko je sredi maja nastopil petletni mandat varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, je Branko Ravnik predstavil prve rezultate dela in načrtovane aktivnosti. Kot je dejal, se je v tem času predvsem seznanjal s stanjem v sektorju in se veliko pogovarjal z deležniki, obenem pa je zaznal, da se čuti odsotnost vloge varuha, zato bo potrebnih precej aktivnosti, da ta funkcija spet pridobi ustrezno veljavo. Ravnik funkcijo opravlja nepoklicno. V poklicni karieri je bil državni sekretar na kmetijskem ministrstvu ter direktor direktoratov za kmetijstvo in za okolje, kmetijsko-gozdarske zbornice in kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda …, zadnja leta pa je svetovalec za področje kmetijstva na Turizmu Bohinj. Kot je pojasnil, si je že ob nastopu mandata prehranskega varuha postavil tri prioritete: ničelna toleranca do nedovoljenih ravnanj oz. nepoštenih praks, vzpostavitev novega poslovnega modela za certificirano pridelavo in prirejo s poudarkom na izbrani kakovosti Slovenije in ekološko ter promocija dobrih praks.

Ko v poslovnih odnosih nastopi nesorazmerje v pogajalski moči, obstaja tveganje za nedovoljene prakse, je dejal Ravnik. Pozval je k prijavi nedovoljenih ravnanj varuhu ali na agencijo za varstvo konkurence, »da lahko izpeljejo ustrezne postopke na način, da prijavitelj ni ogrožen v svojem poslovnem sodelovanju.« Opaža tudi, da imajo deležniki neredko različna mnenja o tem, kaj je nedovoljeno ravnanje, zato se mu zdi izredno pomembno ozaveščanje vseh v verigi, kaj to je. Temu namerava posvetiti posebno pozornost v seriji člankov, v katerih bodo predstavljena nedovoljena ravnanja.

Pod drobnogled vzel verigo zelenjave

Na področje nedovoljenih ravnanj po njegovem mnenju sodijo tudi vprašanja pogodbenih odnosov ter označevanje in navajanje porekla. »Pogodbena razmerja so ključna za predvidljivost,« je poudaril. Letos poleti se je odločil preveriti, kako so urejena pogodbena razmerja v verigi zelenjave. Na deležnike je naslovil anketo, da bi pridobil informacije o velikosti sektorja, načinu sklepanja pogodb in možnosti sistemskega urejanja pogodbenih odnosov. Odziv je bil skromen, saj se je nanjo odzvalo le pet od osmih trgovcev, med sodelujočimi pa ni bilo nobenega pridelovalca, zato jih bo znova povabil k sodelovanju. Glede sektorja zelenjave se mu poraja vprašanje, zakaj ne pride do organiziranja proizvajalcev in vzpostavite sheme Izbrana kakovost. Tema dvema vsebinama bi se rad tudi osebno posvetil, zato namerava v zvezi s tem pripraviti posvet za deležnike.

Opozoril je tudi na škodljivost zlorab pri navajanju porekla in omenil nekaj dobrih praks, npr. ugotavljanje porekla z metodo genetskega nadzora, ki ga prakticira Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, kjer so rezultati pokazali potvorbe porekla. Naklonjen je tudi pobudi evropske čebelarske zveze, da se odločneje poskrbi za sistemsko ureditev pojava ponarejenega medu na evropskem trgu.

Certificirani sistemi dajejo jamstvo

Poudaril je, da certificirani sistemi dajejo jamstvo vsem v verigi preskrbe s hrano. »Prepričan sem, da v verigi potrebujemo nov dogovor, ki bi omogočal dodatno krepitev lokalne preskrbe s hrano.« Ravnik predlaga nov pristop pri oblikovanju preskrbne verige z izdelki s certifikatom Izbrana kakovost in ekološki. Ta mora vključevati tudi pravičnejše cene za kmete. »Mehanizem mora biti izveden tako, da bo pridelovalec dosegel višje plačilo kot za necertificirane izdelke. Le na ta način lahko dolgoročno zagotovimo, da se bodo odločali vstopati v sheme,« je dejal Ravnik. Poleg tega bi trgovcem morali omogočiti, da sledijo načelom trajnostnega razvoja, potrošnikom pa jamstvo za kakovost, ki jo kupujejo, in zavedanje, da s tem lahko pomembno prispevajo k razvoju lokalne ponudbe živil.

Glede promocije dobrih praks varuh načrtuje podporo tematskemu področju kratke verige v dobavi živil z izbiro najboljših praks na tem področju v okviru projekta Agrobiznis – agropodjetnik. »Računam, da bi prihodnjo pomlad na agrobiznis konferenci predstavili najboljše prakse na področju lokalnih verig,« je napovedal. Načrtuje tudi določene raziskave. Zelo ga zanimata področji cenovnih razmerij v verigi in porekla, prav tako si želi raziskati, zakaj imajo potrošniki občutek, da je slovenska hrana dražja kot tuja, saj cenovna analiza kaže, da to ne drži.

Ministrica: varuh izjemno pomemben

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je vlogo varuha označila za izjemno pomembno, saj skrbi za pravične in pregledne odnose med deležniki v celotni verigi preskrbe s hrano. Kot je dejala, so z delom Ravnika v prvih mesecih zelo zadovoljni, njegova prizadevanja za večjo preglednost, poštenost in sodelovanje med deležniki pa že prinašajo prve pozitivne rezultate. Ministrica verjame, da bo z nadaljnjim delom prispeval k še večji stabilnosti in pravičnosti v verigi preskrbe s hrano.