Več atipične pljučnice

Kot pojasnjuje dr. Tatjana Mrvič, vodja Službe za preprečevanje bolnišničnih okužb ljubljanskega kliničnega centra, pri otrocih izraz atipična pljučnica zajema vse pljučnice, ki jih ne povzročajo klasični bakterijski patogeni, ampak tudi različne bakterije in virusi. V zadnjih 15 mesecih so na pediatriji zaznali epidemijo okužb, ki jih povzroča bakterija Mycoplasma pneumoniae, skupno so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana v zadnjem letu zdravili 353 bolnikov s potrjeno okužbo.

Ciklični izbruhi

Dr. Kristina Orožen, specialistka za javno zdravje in vodja Enote za nalezljive bolezni kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, poudarja, da atipična pljučnica običajno ni prijavljiva nalezljiva bolezen, kar otežuje natančno spremljanje pogostosti primerov. »Ko govorimo o mikoplazemskih pljučnicah, lahko povemo, da se izbruhi pojavljajo ciklično, vsakih nekaj let, največkrat do porasta primerov pride v jesenskih mesecih.« Porast primerov, ki ga zaznavajo v zadnjem času, je povezan tudi z dejstvom, da je pandemija covida-19 vplivala na prekinitev širjenja drugih patogenov. »To je poleg naravnega cikličnega pojavljanja še dodaten razlog, da je lahko v letošnji sezoni več mikoplazemskih pljučnic,« pojasnjuje dr. Kristina Orožen. Atipične pljučnice se širijo kapljično, ob kašljanju, kihanju ali tesnejših stikih z okuženimi osebami. Za preprečevanje okužbe so ključnega pomena higiena kašlja in umivanje rok. Dr. Orožnova opozarja, da so prenosi najpogostejši znotraj družin in kolektivov, kar pomeni, da so otroci pogosteje izpostavljeni, vendar pa lahko zboli vsakdo, tudi tisti, ki je bolezen že prebolel.

Diagnostika

Kot so pojasnili v Osnovnem zdravstvu Gorenjske, diagnoza atipične pljučnice v ambulanti družinskega zdravnika temelji predvsem na anamnezi (pogovoru z bolnikom) in telesnem pregledu. Pri telesnem pregledu zdravnik ocenjuje pomembne kazalce, kot so frekvenca dihanja, frekvenca srčnega utripa, telesna temperatura in avskultacija (poslušanje) pljuč. Smiselno je, da zdravnik izmeri saturacijo kisika v krvi s pulznim oksimetrom. V primeru, da simptomi ne kažejo izboljšanja, se lahko opravijo dodatni diagnostični postopki, kot so rentgensko slikanje pljuč in krvne preiskave, kjer se preverijo parametri vnetja. Določanje povzročitelja okužbe iz kužnin ter opravljanje brisov na povzročitelje pa so običajno naloga sekundarne in terciarne ravni zdravstvene obravnave, kadar je to potrebno.