Več javnih stanovanj

Ljubljana – Predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj vzpostavlja predvidljiv sistemski okvir, ki Stanovanjskemu skladu RS, lokalnim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogoča strateško in dolgoročno načrtovanje projektov na državni in lokalni ravni, pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost. Do leta 2035 predvideva sto milijonov evrov letno za gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar je minister Simon Maljevac poudaril s podatkom, da so prvič v zgodovini Slovenije zagotovljena tako velika sredstva.

V skladu z zakonom, ki bi ga državni zbor po mnenju ministra lahko sprejel do začetka ali takoj po zaključku parlamentarnih počitnic, bi vsaj 75 milijonov pripadlo Stanovanjskemu skladu RS, in sicer za gradnjo v lastni režiji, za posojila občinam, lokalnim skladom in neprofitnim stanovanjskim organizacijam ter za soinvestitorstvo z njimi, do 25 milijonov evrov pa bi prejela SID banka kot subvencijo obrestne mere, da bi lahko republiškemu in lokalnim stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam zagotavljala ugodna posojila. Državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Klemen Ploštajner meni, da bi mehanizem pri SID banki lahko zaživel prihodnje leto. Obseg posojil, ki jih bo ponujala, bo odvisen od pogojev, pod katerimi bo lahko najela sredstva; pod trenutnimi pogoji bi po njegovi oceni lahko znašal okoli sedemdeset milijonov evrov.

V veljavnem državnem proračunu je za javna najemna stanovanja že predvidenih sto milijonov evrov. Ta sredstva bo v celoti, v obliki dokapitalizacije, prejel Stanovanjski sklad RS, ki ima, kot je še povedal državni sekretar, trenutno v pripravi projekte za 1950 stanovanj. Letošnja dokapitalizacija bo namenjena projektom v Ljubljani, Mariboru in Kranju (za projekt Ob Savi), ki so v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ter v Celju, kjer je sklad nedavno kupil zemljišče.

Potencial lokalnih skupnosti

S ciljem ustvarjanja pogojev za povečanje števila javnih najemnih stanovanj v državi – za dvajset tisoč stanovanjskih enot do leta 2035 – vlada predlaga tudi novelacijo stanovanjskega zakona. Spremembe so začrtane v smeri, da se, kot pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost, okrepi zavedanje, da so javna najemna stanovanja razvojni potencial lokalnih skupnosti, in ne njihovo breme.

Ob tem, da naj bi novela poenostavila in s tem pospešila postopke dodeljevanja javnih najemnih stanovanj, je med drugim predvideno, da bodo občine in stanovanjski skladi bolj samostojni pri oblikovanju razpisnih pogojev. »To pomeni, da bodo lažje sledili svojim družbenim in razvojnim potrebam, s čimer bomo okrepili dostopnost javnih najemnih stanovanj za srednji razred, za mlade in mlade družine ter zaposlene v poklicih, ki so pomembni za lokalno okolje, hkrati pa spremembe omogočajo boljše dodeljevanje stanovanj tudi različnim ranljivim skupinam v lokalnem okolju.«

Novela zakona vključuje tudi prilagoditev višine neprofitnih najemnin, saj sedaj, pojasnjujejo na ministrstvu, ne omogočajo vlaganj v gradnjo novih stanovanj in vzdrževanje obstoječega fonda. Po besedah državnega sekretarja Klemna Ploštajnerja bi bilo zvišanje postopno in minimalno, pri čemer bi glavnino predstavljal dodatek za vzdrževanje, ki bi bil višji pri starejših stanovanjih. Subvencioniranje tržnih najemnin bi se preneslo na občine, subvencije najemnin za javna najemna stanovanja pa bi po novem zagotavljala država.

Kritike predlagane zakonodaje

Potrjevanje predlaganih novosti spremljajo opozorila, da ne bodo vzpostavile mehanizmov za reševanje »neznosnega« stanja na najemnem trgu. Ljudska iniciativa Stanovanjski blok je na nedavni tribuni med drugim pozvala k umiku določenih sprememb izračuna neprofitne najemnine in zagotovitvi »resnega« sistemskega vira financiranja za gradnjo in obnovo javne stanovanjske preskrbe, ki bi skladom omogočil stabilne in zadostne vire, da povišanja najemnine ne bi bila potrebna. V sporočilih pristojnemu ministrstvu, vladi in poslanskim skupinam se zavzema tudi za razširitev kroga upravičencev do javnih najemnih stanovanj, za večje možnosti soodločanja pri snovanju stanovanjske politike in preskrbe, za izboljšanje položaja najemnikov na najemnem trgu ...