Večina peči nepregledanih

Ljubljana – »V zadnjih dvajsetih letih se v zimskem času srečujemo predvsem s čezmerno onesnaženostjo zraka z delci PM10 in PM2,5,« je pojasnila Tanja Koleša z Agencije RS za okolje, kjer so minuli četrtek, 1. oktobra, pripravili novinarsko konferenco pred začetkom kurilne sezone. Kot je še povedala, se v zadnjih desetih letih trend sicer izboljšuje, a kljub temu pozimi na Arsovih merilnih mestih opažajo povišane vrednosti.

Slovenija je bogata z gozdovi in lesom, zato ni presenetljivo, da se številna gospodinjstva ogrevajo na lesno biomaso, ki pa je še posebno v kombinaciji s staro in nepregledano kurilno napravo glavni vir onesnaževanja. »Mala kurišča k skupnim izpustom PM10 na nivoju države prispevajo 53 odstotkov, PM2,5 pa kar 70 odstotkov vseh delcev,« je dejala Koleša.

Kar vdihnemo, konča v telesu

Kakšne so posledice vdihovanja onesnaženega zraka, je pojasnila dr. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot je dejala, zdrava odrasla oseba v mirovanju na dan prediha več kot deset tisoč litrov zraka.

»Onesnažen zrak močno vpliva na naše zdravje in ima celo paleto dolgoročnih in kratkoročnih učinkov,« je dejala Poharjeva in dodala, da najmanjši delci prehajajo iz pljuč v kri in z njo do srca in vseh organov v telesu. Med kratkotrajnimi učinki opozarja na okužbe dihal ter poudarja, da so najbolj ogroženi starejši in kronični bolniki ter otroci. Med dolgotrajnimi učinki pa so povečana obolevnost in umrljivost zaradi bolezni žil, srca in možganov, kronične pljučne bolezni in tudi rak pljuč. »Po podatkih WHO je breme bolezni, ki ga lahko pripišemo onesnaženemu zraku, primerljivo tistemu, ki ga pripisujemo nezdravi prehrani ali pa pomanjkanju gibanja oziroma kajenju,« je še dejala.

Tudi zato država precej pozornosti namenja ozaveščanju. Na ministrstvu za okolje in prostor začenjajo nov projekt LIFE​ Slovenia sub-air, katerega glavni cilj je podpora ukrepom za zmanjševanje emisij, hkrati pa ministrstvo načrtuje tudi spremembo zakonodaje na področju dimnikarskih storitev in dodatno usposabljanje dimnikarjev.

Nepregledanih več kot šestdeset odstotkov naprav

Dimnikarji namreč skrbijo za ustreznost kurilnih naprav, njihovo delovanje in nadzor. Kot pa je opozoril Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, se je po spremembi zakonodaje leta 2017 in zamenjavi tedanjega koncesijskega sistema z zdajšnjim prostotržnim stanje na področju dimnikarstva poslabšalo, število kurilnih naprav, ki niso bile pregledane, pa je naraslo na šestdeset odstotkov. S tem se ne povečuje le tveganje za okolje, pač pa tudi za varnost. Zupanc je opozoril na nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom in požarov, ki so tudi letos že zahtevali smrtne žrtve in materialno škodo. »V Sloveniji imamo milijon vozil in pol milijona malih kurilnih naprav. Za varnost v prometu skrbi precejšnje število policistov, za red na področju dimnikarstva pa le nekaj inšpektorjev,« je ponazoril.

»Kurimo le ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, kurimo ga v ustreznih in vzdrževanih kurilnih napravah in razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave s sodobnejšo novo,« je ključne pozive strokovnjakov strnila Štefanija Novak, v. d. generalne direktorice direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu za okolje in prostor, ki dodaja, da je država od septembra lani izplačala okoli šest tisoč spodbud gospodinjstvom, od tega dobrih deset milijonov evrov za kurilne naprave na lesno biomaso in 16 milijonov za toplotne črpalke.

Eko sklad za menjavo stare z novo napravo na lesno biomaso krije do petdeset odstotkov naložbe oziroma največ pet tisoč evrov, za toplotno črpalko zrak-voda do 4.500 evrov pri zamenjavi stare kurilne naprave, energetsko revnim pa celoten kotel na biomaso. Tjaša Bandelj z Eko sklada je ob tem dodala, da so v zadnjih treh letih dodelili več kot sto milijonov evrov spodbud, s pomočjo katerih so zamenjali več kot 32 tisoč starih kurilnih naprav.

Gospodinjstvom, ki se ogrevajo na lesno biomaso, pa so v pomoč lahko tudi testi peletov in bukovih drv, ki jih opravljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. Kot je povedala Barbara Primc, je etos 21 od skupno 22 testiranih vzorcev prejelo najvišjo oceno, medtem ko je med desetimi vzorci drv en vzorec dobil nezadovoljivo končno oceno.