Kranj se 8. februarja preobleče v preobleko 19. stoletja. Ulice napolnijo folklorne skupine, odmevajo Prešernovi verzi in glasba lajnarjev. Utrip soustvarjajo številni mojstri obrti, trgovci in umetniki. / Foto: Primož Pičulin
Vera v skupno kulturo je temelj državnosti
V soboto, na Prešernov dan, so s številnimi prireditvami po vsej državi zaznamovali praznik kulture. Tradicionalna slovesnost je potekala tudi v Vrbi, rojstni vasi pesnika Franceta Prešerna, medtem ko se je Kranj kot Prešernovo mesto znova odel v podobo iz 19. stoletja.
Kranj, Vrba – Ob slovenskem kulturnem prazniku v Kranju pripravijo eno najbolj množično obiskanih prireditev v Sloveniji – in tudi letos ni bilo nič drugače. Prešernov smenj je povezal več kot sedemsto nastopajočih in sodelujočih ter ponudil več kot petdeset različnih vsebin na približno dvajsetih prizoriščih. »Vzdušje na letošnjem Prešernovem smenju je bilo prijetno in svečano. Zadovoljni so bili tako obiskovalci mesta kot nastopajoči in sodelujoči pri dogodku. Dogodek, ki poteka že 22 let, je tako kot že ob svojih začetkih dokazal, da sloni na kvalitetni osnovi in da so njegove vsebine trajnostne, saj stremijo k ohranjanju kranjske kulture in tradicije,« je bil zadovoljen Klemen Malovrh, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj, ki dogodek organizira v sodelovanju z drugimi skrbniki kulturne dediščine.
Na slovesnosti ob odprtju pred Prešernovim gledališčem je kranjski župan Matjaž Rakovec zbrane nagovoril z verzi Prešernove pesmi Kam. »Če se kot pesnik kdaj vprašate, kam, je odgovor v Kranj. Čeprav je danes drugačen kot takrat, ko je tu živel Prešeren, smo Prešernovo mesto. Mesto ustvarjanja, kulture in umetnosti. Ne samo v teh dneh. V Kranju skoraj ne mine dan brez kakšnega kulturnega dogodka,« je dejal župan.
Prešernu so se ob 176. obletnici smrti poklonili s polaganjem vencev k njegovemu grobu v Prešernovem gaju, pri čemer so poleg predstavnikov Mestne občine Kranj in Zavoda za turizem in kulturo Kranj sodelovali tudi predstavniki različnih kranjskih kulturnih ustanov.
Številni obiskovalci se vsako leto vračajo na Prešernov smenj, med njimi tudi Srečo in Francka Rovšek iz Škofje Loke. »Letos se mi zdi, da je obisk res velik, kljub napovedanemu dežju. Običajno se udeleživa polaganja venca in slovesnosti ob odprtju. Lani sva si ogledala Prešernovo gledališče. Ta dogodek res oživi Prešernovega duha in je še posebno dragocen za mlade,« sta povedala.
Tudi Ana Kuhar iz Žiganje vasi se ob tej priložnosti redno mudi v Kranju. »Dan izkoristimo za druženje in ogled stojnic, pogosto kaj kupim. Domači izdelki so res zanimivi. Vedno si ogledam tudi Prešernovo hišo. Menim, da njegovo dediščino premalo cenimo, a tak dogodek ljudi poveže,« je poudarila.
Irena Maršič iz Britofa je na sejem pripeljala vnuka Patrika Stojčeviča, ki se v šoli veliko uči o Francetu Prešernu. »Vem, da je bil pesnik, prebiramo njegove pesmi, na primer Zdravljico, ki je slovenska himna,« je povedal Patrik.
Jernej Markič iz Spodnjih Dupelj pa je poudaril pomen Prešernove zapuščine: »Premalo se zavedamo, da živimo v svoji državi. Vsi kulturniki v zgodovini so si zanjo prizadevali, mi pa imamo privilegij, da to doživljamo. Spoštovanje kulturnega praznika in predvsem Franceta Prešerna bi moralo biti še močnejše.«
Prešernov smenj se vsako leto zaključi s Shodom muz na kranjskem Parnasi, srečanjem s Prešernovimi nagrajenci. Letos bo dogodek izjemoma potekal danes. Ob 15. uri bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev najprej slavnostno odprtje razstave nagrajenca Prešernovega sklada Cirila Horjaka ter odprtje razstave portretov letošnjih Prešernovih nagrajencev fotografa Toneta Stojka. Ob 17. uri pa bo v Prešernovem gledališču Kranj potekal pogovor s Prešernovimi nagrajenci, ki ga bo vodila Patricija Maličev
Praznovanje kulturnega dne v Vrbi je znova dokazalo, da je kultura bistvena sestavina naše identitete in prihodnosti. Organizatorji, med njimi Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Občina Žirovnica in ministrstvo za kulturo, so s pomočjo lokalnih društev pripravili dogodek, ki je združil ljudi vseh generacij. Slavnostni nagovor je pripadel državnemu sekretarju na ministrstvu za kulturo Matevžu Čeliku Vidmarju, ki je poudaril, da kultura presega zgolj umetniško ustvarjanje – je način, kako živimo, komuniciramo in prepoznavamo lepoto. »Slovenija je država, kjer nas je vera v našo skupno kulturo in ustvarjalnost v ključnih trenutkih vedno povezala in nam je vedno pomagala stopati v prihodnost. Zato je temelj vsega, kar imamo, temelj naše državnosti,« je dejal in dodal, da kultura ni zgolj stvar preteklosti, temveč tudi dejavnik razvoja, ki izboljšuje kakovost življenja nas vseh. Tudi župan Žirovnice Leopold Pogačar je poudaril pomen kulturne dediščine in vloge Prešerna v slovenski zgodovini. Kot je dejal, Prešeren ni bil zgolj pesnik, ampak je z umetniško besedo prebujal slovensko politično zavest in prispeval k dozorevanju slovenske nacionalne identitete.
V žirovniški občini je bilo v sklopu Prešernega tedna moč obiskati kar nekaj prireditev, svoja vrata pa so ob kulturnem prazniku odprle vse muzejske hiše z izjemo Prešernove rojstne hiše, ki so si jo obiskovalci lahko ogledali s pomočjo tridimenzionalnih očal. Program so med drugim obogatili tudi člani Kulturnega društva dr. France Prešeren Žirovnica - Breznica, Monika Avsenik, skupina Korona in Domen Valič.
Osrednji del praznovanja v Vrbi je bil tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnice, ki je letos nosil pomenljiv slogan Vènder peti on ne jenja! – verz iz Prešernove pesmi Glosa. Dogodek je privabil številne obiskovalce z različnih koncev Slovenije, tudi Jelko Fijavž iz Kranjske Gore: »Z možem sva se odločila, da greva na proslavo. Letos sva tukaj že tretjič. Ta praznik je res slovenski praznik, dan kulture, in čutim, da ga je treba počastiti.« Vladimir Oblak iz Žirov je povedal: »Lepo je videti toliko ljudi, ki se vsako leto zberejo na tem pohodu. Mislim, da bi bil Prešeren kar presenečen nad tem, kako skrbimo za njegovo zapuščino.« Kati Ambrožič iz Smokuča pa je poudarila pomen Prešerna za lokalno skupnost: »Prešeren nam pomeni ogromno, še posebej tukaj, v njegovi rojstni vasi. Praznik je lepa priložnost za druženje, obenem pa tudi za ohranjanje spomina na velikega pesnika. Mislim, da bi bil vesel, če bi videl, kako ga praznujemo.«
