Letošnji januar je prinesel 16-odstotno zvišanje bruto minimalne plače, najvišje v zadnjih 15 letih. Dvig je po oceni ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca sicer ambiciozen, vendar realen, zato računa predvsem na pozitivne posledice. Temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in upoštevanju praga tveganja revščine, je pojasnil svojo odločitev, ki je sprožila velik odziv, ob katerem se poraja precej vprašanj, v prvi vrsti – ali bo višja minimalna plača dosegla svoj namen, večjo varnost ljudi, ki živijo na robu preživetja, in ali bodo kritikam, svarilom, pozivom ... sledili razmislek, obravnave učinkov, oblikovanje ustreznih rešitev.
Na Zvezi prijateljev mladine Slovenije menijo, da je za družine, kjer sta eden ali oba od staršev na minimalni plači, dvig na tisoč evrov neto zneska zelo konkreten premik – pomeni lažje pokritje osnovnih stroškov, manj izbiranja med najnujnejšim, manj stresa v domačem okolju, manj izključenosti. A hkrati so poudarili, da če se ob dvigu plač ne zajezi rasti cen hrane, najemnin, energentov, se lahko del pozitivnega učinka hitro izniči, zato je ključno, da dvig minimalne plače spremlja širši paket ukrepov podpore družinam.
V Trgovinski zbornici Slovenije so prepričani, da nova višina plače neobhodno pomeni višanje cen blaga in storitev, »saj v podjetjih rezerv ni več«. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je poleg razmer, s katerimi se spopada slovensko gospodarstvo, poudaril, da podjetja z višjim izplačilom najnižje plačanim ne dobijo enega dodatnega stroška, ampak paket novih obremenitev, ki se razlijejo po celotnem sistemu. »Stroški ne rastejo le s prispevki, temveč tudi s pritiskom na celotno plačno strukturo in pričakovanja zaposlenih,« je zavrnil ministrovo trditev, da je dejanski strošek za delodajalce nižji od bruto dviga minimalne plače.
V nekaterih sindikatih in nevladnih organizacijah ob pričakovanju sorazmernega dviga vseh ostalih plač pozivajo k prenovi metodologije za določanje minimalnih življenjskih stroškov, k njihovemu pogostejšemu izračunu, upoštevanju realnih podatkov. Ugotavljajo, da se je razmerje med višino minimalne plače in minimalnimi življenjskimi stroški, ki mora v skladu z zakonom o minimalni plači znašati med 20 in 40 odstotkov, pri določitvi letošnjega zneska plače pravzaprav zmanjšalo z 32 na 26 odstotkov. V Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so tudi izračunali, da je nov znesek le šest odstotkov nad zakonsko spodnjo mejo, ki temelji na dolgotrajnih minimalnih življenjskih stroških, medtem ko je lani minimalna plača za 12 odstotkov presegala to mejo.