Železniki
Dobili bodo nov trgovski center
Čeprav je splošno znano, da Slovenci radi pogledamo v kozarec – nekateri bolj globoko, drugi manj –, so me podatki o porabi alkohola v Sloveniji presenetili. Da povprečna letna registrirana poraba znaša več kot deset litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca ali za lažjo predstavo: 82 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žganja. Si predstavljate vse te pijače zložene na kup? Ni prav majhen … A podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je situacija podobna že vrsto let. Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je od leta 2000 dalje večinoma gibala med deset in enajst litri čistega alkohola na odraslo osebo, bilo pa je tudi nekaj odstopanj. Najvišjo porabo so zabeležili leta 2004 (13,5 litra), najnižjo pa leta 2013 (9,5 litra).
Pred nekaj leti sem bila na predavanju enega od centrov za krepitev zdravja na temo alkohola. Slušatelje bi lahko preštela na prste dveh rok ali nemara celo ene. A skromen obisk predavateljice niti ni preveč presenetil, saj da na predavanja s to tematiko že sicer običajno pridejo tisti, ki z alkoholom nimajo težav, poleg tega pa se premalo zavedamo njegove škodljivosti.
Priznati je treba, da priložnosti za nazdravljanje z alkoholnimi pijačami ne manjka; pravzaprav so z njimi povezana skoraj vsa praznovanja, običaji, pikniki in drugi družabni dogodki. Tam so pogosto tudi otroci, ki spremljajo početje svojih staršev in drugih odraslih. Saj vemo: kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Prav zato so na mestu opozorila inštituta za javno zdravje, naj bomo ob takšnih priložnostih dober zgled otrokom. Poudarjajo, da starši pa tudi učitelji in druge odrasle osebe pomembno vplivamo na mladostnikov odnos do pitja alkoholnih pijač – najprej z lastnim vedenjem: tako da sami pijejo čim manj ali nič alkohola. Morda pa Slovenci čez leta vendarle ne bomo več v svetovnem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca.
A če se škodljivosti alkohola – vsaj sama – zavedam, pa me je presenetil test brezalkoholnih radlerjev, ki jih je pod drobnogled vzela Zveza potrošnikov Slovenije. Predvsem se mi ni sanjalo, da se v njih skriva toliko sladkorja. V enem od testiranih izdelkov je bilo kar 9,5 kocke sladkorja! V tabeli z rezultati zasledim tudi radlerja, ki sta običajno v našem hladilniku. In izvem, da ima eden v pločevinki 5,5 kocke sladkorja, drugi pa 3,5 kocke, kar je pravzaprav najmanj med vsemi testiranimi radlerji.
Kakorkoli že, če sem z mobilno aplikacijo VešKajJeš doslej običajno fotografirala črtne kode na posameznih prehranskih izdelkih in preverjala njihovo sestavo, bom odslej verjetno bolj pozorna tudi pri pijačah.