Vesel na spoznavnem pogovoru v Bruslju

Levica grozi z bojkotom Blejskega foruma

Naslednji teden bo na Bledu potekal tradicionalni Blejski strateški forum, vodilna mednarodna konferenca v srednji in jugovzhodni Evropi, ki jo organizirata slovensko ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost. Na letošnji forum so organizatorji povabili tudi nekdanjo izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni, kar je sprožilo protest nekaterih civilnodružbenih organizacij. Z bojkotom foruma je zagrozila tudi stranka Levica, če vabila Cipi Livni ne bodo preklicali. Najmanjša koalicijska stranka Livnijevi očita, da je bila v letih 2008 in 2009 kot takratna zunanja ministrica soodgovorna za izraelsko vojaško operacijo v Gazi, med katero je bilo ubitih več kot 1100 Palestincev. Zunanja ministrica Tanja Fajon je na poziv Levice odgovorila, da je namen Blejskega strateškega foruma soočenje različnih pogledov. »Ni enostavna odločitev, ampak če želi forum kot široka platforma združiti različne poglede, različna mnenja in se pogovarjati resno, potem mora imeti za mizo verjetno ne samo enako misleče,« je dejala Fajonova in dodala, da bi jo žalostilo, če bi kdo forum bojkotiral. Ob tem je zagotovila, da stališče Slovenije do vojne v Gazi ostaja nespremenjeno in da je Slovenija »izjemno aktivna pri vseh procesih« za končanje vojne v Gazi.

Vesel opravil spoznavni pogovor

Slovenski kandidat za evropskega komisarja Tomaž Vesel je v sredo v Bruslju opravil spoznavni pogovor z Ursulo von der Leyen, ki jo je Evropski parlament julija vnovič imenoval za predsednico Evropske komisije. Ursula Von der Leyen je tako sredi avgusta začela pogovore s komisarskimi kandidati, najprej se je srečevala s sedanjimi evropskimi komisarji, ki so jih njihove države znova predlagale za člane komisije, te dni pa je začela še pogovore z novimi kandidati, tudi Veselom. Podrobnosti pogovora niso znane, naj bi pa se v kratkem von der Leynova in Vesel znova srečala. Prav tako ni znano, kateri resor bi Vesel lahko vodil, sam je sicer v preteklosti poudaril, da ga zanimajo področja proračuna, administracije in širitve Evropske unije. Predlog sestave nove Evropske komisije z razdelitvijo resorjev bo von der Leynova predvidoma predstavila sredi septembra, oktobra kandidate čakajo zaslišanja v Evropskem parlamentu, ki bo novo komisijo predvidoma potrjeval na plenarnem zasedanju v drugi polovici oktobra ali novembra.

Zagovornik načela enakosti opozarja

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v sredo predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič predstavil posebno poročilo Za uresničevanje pravic vseh ljudi z invalidnostmi v Sloveniji. Opozoril je, da Slovenija še vedno ne uresničuje priporočil za spoštovanje mednarodne konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. V pregledu napredka, ki ga je Slovenija od leta 2018 dosegla pri spoštovanju določil omenjene mednarodne konvencije, Lobnik ugotavlja, da so še vedno neuresničena skoraj vsa priporočila, ki jih je Sloveniji pred šestimi leti dal pristojni odbor Združenih narodov, ki nadzira uresničevanje konvencije. S predsednico državnega zbora sta se strinjala, da lahko ministrstva le s sistematičnim pristopom zagotovijo, da bodo vsi ljudje z invalidnostjo v Sloveniji lahko uživali vse s konvencijo zagotovljene pravice, so sporočili iz urada zagovornika načela enakosti. Po njegovih podatkih v Sloveniji živi približno 160 tisoč ljudi s statusom invalida, 100 tisoč pa jih kljub večji telesni okvari nima statusa invalida. Brez statusa so tudi ljudje, ki živijo z dolgotrajnimi posledicami oviranosti, kot so starejše osebe, osebe z demenco in osebe z dolgotrajnejšimi težavami v duševnem zdravju. Zgolj med starejšimi od 65 let naj bi šest od desetih ljudi živelo z invalidnostmi, kar predstavlja okoli 245.000 ljudi.

Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

Na evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov (23. avgust) je po Sloveniji potekalo več dogodkov. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je v ljubljanski stolnici daroval mašo, v pridigi pa je poudaril, da se demokracija brez temeljnih pravic in vrednot lahko zlahka spremeni v totalitarizem ali avtoritarizem. Pozval je k odpuščanju, a ne tudi k pozabi. Na akademiji, ki je sledila maši, je nekdanji predsednik republike Borut Pahor dejal, da je sporočilo tega dneva zavračanje vseh totalitarizmov in klic k negovanju in krepitvi demokracije. Aktualno vlado je pozval, naj popravi »nedopustno politično in etično napako, ki jo je naredila z odpravo dneva spomina na žrtve komunističnega režima«.