Veselo v Kamnik in urno naprej …

Kamniška Bistrica je eno najpomembnejših izhodišč za planinske in gorniške poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, hkrati pa je tudi sama po sebi izjemno slikovita dolina, ki ponuja številne izletne možnosti za tiste, ki jim bolj odgovarjajo ravninske poti.

V dolino Kamniške Bistrice

Da je zanimanje obiskovalcev za to ledeniško dolino veliko in da je treba prispevati k njenemu razvoju in prepoznavnosti, je že pred leti spoznala Maja Žagar, ustanoviteljica in gonilna sila Turističnega društva Kamniška Bistrica. Poskrbeli so za avtobusna postajališča, informativne table in panoje, skrbijo za urejanje okolice pa tudi za nekaj dodatnih možnosti prenočišč.

Eden izmed njihovih najbolj prepoznavnih projektov je firštova miza. Letos mineva natanko deset let, ko so na mestu, kjer je stala že nekdaj, ponovno postavili knežjo oz. firštovo mizo. O tem, da so na njej obedovali deželni knezi, ko so bili na lovu v dolini, je pisal že Janez Vajkard Valvasor. Z ureditvijo okolice so člani Turističnega društva Kamniška Bistrica poskrbeli za prijeten kotiček, od tod pa se vije tudi kakšna zanimiva pohodniška pot. V neposredni bližini se nahaja soteska Predaselj, kamor vodi urejena pešpot. Veliki in Mali Predaselj predstavljata najgloblji del struge Kamniške Bistrice in marsikje sotesko opišejo kot enega najlepših zakladov doline Kamniške Bistrice.

Ob obisku doline ne gre izpustiti izvira Kamniške Bistrice. Marsikdo se tam odžeja, marsikdo namoči noge, marsikdo pa tudi okopa (temperatura izvirske vode je sicer le okoli 5 stopinj Celzija), čeprav je slednje prepovedano. Izvir v vseh letnih časih ponuja prijeten kotiček za umiritev, poleti pa tudi za ohladitev, saj je tu vsaj pet stopinj hladneje kot v Kamniku. Čeprav je dom v Kamniški Bistrici trenutno zaprt (zaradi menjave lastništva, vzdrževanja in prenove), pa Terasa U'Konc v poletnem času skrbi za to, da pohodniki in obiskovalci niso lačni in žejni, ko uživajo v tamkajšnjih čudovitih razgledih.

Od tam se lahko podamo na še en zanimiv sprehod, in sicer do Spominskega parka, kjer so zbrani spomeniki planincem, ki so se smrtno ponesrečili v kamniških gorah. Med njimi je tudi spominska plošča Tomaža Humarja. Pot obiskovalca parka vodi mimo leta 1934 zgrajenega Plečnikovega dvorca – lovske koče, ki je bila zgrajena za kralja Aleksandra Karađorđevića, velikega navdušenca nad kamniškimi gozdovi.

Povsem sveža novost v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice pa je Mala izvirska pot. Gre za slabih pet kilometrov dolgo krožno pot s 117 metri višinske razlike, ki vodi mimo petih izvirov pitne vode. Vsak izvir bo opremljen s tablo in QR kodo, ki vodi do podatkov o kakovosti vode.

Visokogorski svet – proti sedlom in naprej …

Kamniška Bistrica je eno glavnih izhodišč za visokogorje, predvsem za južni del Kamniško-Savinjskih Alp. Te veljajo za strme ter z dolgimi dostopi in do visokih hribov se ne pride zelo zlahka. Dobro jih pozna naš sogovornik Marko Petek, predsednik Planinskega društva Kamnik, sicer pa tudi gorski vodnik in reševalec.

Društvo upravlja dve koči, Cojzovo kočo na Kokrškem sedlu in Kamniško kočo na Kamniškem sedlu. »Obe koči sta visokogorski koči prve kategorije. Nimamo stalnega vira pitne vode in elektrike, gre za tehnološko zahtevna objekta, s katerima je treba delati premišljeno,« pravi sogovornik. Izjemno velik pomen dajejo ekologiji. »Imamo čistilne naprave, uporabljamo čistila, ki se razgradijo, in delamo res vse, kar se da. Najbolj čisti bi seveda bili, če tam koč sploh ne bi bilo,« je realen Petek.

Koče so ob poletnih koncih tedna po njegovih besedah polno, skoraj prepolno zasedene, gorski turizem pa je v poletnem času v Sloveniji postal številka ena. Več ljudi pomeni več možnosti za nesreče in tudi več takih, ki se v gore odpravljajo nepripravljeni. Predpriprava je izjemnega pomena. V prvi vrsti je treba pogledati vremenske razmere in se na pot odpraviti zgodaj zjutraj. »Domačini so včasih vedno rekli: ko ima Mokrica kapo, ne hodimo v hribe,« deli sogovornik z nami eno izmed modrosti.

Katere pa so najbolj priljubljeni cilji v kamniških hribih? »Če gledamo visokogorje, so to Kamniško sedlo, Brana, Planjava in Kokrško sedlo, Grintovec, Skuta. Ob tem moram omeniti popularizacijo bivaka pod Skuto, ki je postal atrakcija in je vzrok veliko nesrečam. Tja namreč ne vodi markirana planinska pot, ampak samo lovska steza, posledično se dogajajo nesreče. Na bivaku nimamo nobenega nadzora, kdo pride, kdo gre ven, vsaj ta pod Skuto je izgubil svojo osnovno funkcijo zavetišča in to bo treba nekako urediti,« opozori Petek na še eno težavo, s katero se srečujejo.

Poleg tega kot velik izziv omeni še tujce, ki prihajajo iz različnih okolij, z različnimi informacijami. »Po definiciji naše planinske zveze je pot na Kamniško sedlo lahka, toda za nekega Angleža, ki se odpravi v gore, je lahka pot okoli Bohinjskega jezera. Imel sem nekoga, ki živi v Koloradu, na 4500 metrov višine se pripelje z avtobusom. On Triglav ocenjuje tako, kot bi šel na Kamniški vrh – ali še lažje.«

Velika planina – alpski vrt v naravi

Ena najbolj obljudenih in obiskanih točk v Kamniško-Savinjskih Alpah je nedvomno Velika planina. Če bi jo radi poleti doživeli v vsej njeni lepoti, potem priporočajo obisk v zgodnjih jutranjih urah, ko je tam še precej mirno, temperature še prijetne, sonce ni premočno, hkrati pa so jutranje ure primernejše tudi v primeru poslabšanja vremena.

Na Veliko planino vodi več poti, lahko se v svet planin pripeljemo tudi z gondolo, a to nikakor ne pomeni, da izlet ne bo aktiven. V družbi Velika planina so delili predlog za lep tematski pohod na primer za družine z otroki, za katere so drugi dostopi do planine še prezahtevni: »Družinam, ki se na Veliko planino pripeljejo z nihalko, priporočamo lahko, nezahtevno in slikovito učno pot Po stopinjah pastirjev, ki je sicer dolga okoli sedem kilometrov, vendar si jo lahko po potrebi vsak obiskovalec prilagodi glede na zmožnosti. Pot je prijetna, brez večjih vzponov in primerna tudi za manjše otroke. Sprehod traja približno tri ure čez Veliko, Malo in Gojško planino, na poti pa se odpirajo čudoviti razgledi, številne točke za postanke in možnost, da srečate pastirje in njihove krave.«

Ob tem velja njihovo opozorilo, da je kravam planina dom, mi pa smo le obiskovalci, ki jim moramo pustiti dovolj prostora in jih opazovati s spoštljive razdalje. »Če s seboj pripeljemo psa, naj bo ves čas na povodcu. Za njim skrbno pobiramo iztrebke – ne le zaradi drugih pohodnikov, temveč predvsem zaradi zdravja živali, ki se tukaj pasejo. Pomembno je, da se s psi ali drugimi domačimi ljubljenčki ne približujemo kravam,« svetujejo v omenjeni družbi.

Pomemben je tudi spoštljiv odnos do planinskega cvetja, na planini je veliko zaščitenih rastlinskih vrst. Nabiranje cvetja je prepovedano, vsekakor pa ne njegovo občudovanje in fotografiranje. Pravijo, da je Velika planina alpski vrt v naravi. Pašniki poleti zacvetijo v rumenih odtenkih pogačic, ranjaka, regrata in drugih cvetlic, in kot so nam zaupali v družbi Velika planina, je zacvetela tudi že kamniška murka, eden slovenskih endemitov.

Na lov za razgledi s prelaza Črnivec

Kar nekaj izhodišč za lepe pohode ponuja tudi prelaz Črnivec. Leži na nadmorski višini 902 metra in je zaradi lahkega dostopa priljubljena točka tudi za vse, ki težje hodijo, pa si zaželijo svežega zraka in morda dobrega okrepčila v tamkajšnjem gostišču GTC 902 Črnivec, kjer so nam predlagali dva pohoda: »S Črnivca nas lahka označena pot v dobrih treh urah pripelje na Menino planino, v uri in pol pa na vrh Kašne planine. Tam se ob lepem vremenu odpre razgled na glavno verigo Kamniško-Savinjskih Alp, Raduho, Lepenatko in Rogatec, Golte, Menino in Veliko planino ter del Gorenjske, ob dobri vidljivosti pa razgled seže vse do Julijskih Alp.«

Hop na bus

Kamniško-Savinjske Alpe so postale še dostopnejše, odkar obstaja projekt Hop-on Hop-off okrog Kamniško-Savinjskih Alp, ki letos poteka že peto leto zapored, prvič pa bo potnike prevažal električni kombi z osmimi sedeži.

Gre za krožni prevoz, ki povezuje občine Kamnik, Komenda, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko, Solčava in Luče – potekal pa bo med 21. junijem in 14. septembrom. Omenjene občine prevoz tudi sofinancirajo, delno pa se strošek pokriva tudi iz pobranih vozovnic. Cene se – glede na dolžino poti – gibljejo od 5 do 12 evrov. Nakup vozovnic v kombiju ni mogoč, pač pa na spletni strani www.hopon-hopoff.si, kjer so na voljo tudi vsi podatki o voznih redih in postajališčih. Vozovnice je treba rezervirati vsaj dan prej, najpozneje do 18. ure. Prevoz je na voljo dvakrat dnevno, z odhodom dopoldne in vrnitvijo popoldne.

Kot pravi Sara Bitenc, koordinatorka Združenja Kamniško-Savinjske Alpe, je Hop-on Hop-off več kot zgolj prevozna storitev – gre za uspešen regijski projekt, ki povezuje lokalne skupnosti, turistične ponudnike in obiskovalce v iskanju bolj odgovornega, doživljajskega in okolju prijaznega turizma.