Veto na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti

Ljubljana, Kranj – Zaradi veta na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti bo moral zdaj državni zbor o njej odločati še enkrat, a tokrat ne bo zadostovala večina prisotnih, temveč večina vseh poslancev, potrebnih bo 46 glasov.

Predlagatelji veta menijo, da sprejeta novela ne uvaja ukrepov, ki bi vodili do skrajševanja čakalnih vrst, niti ne bo vodila do boljšega dostopa do zdravstvenih storitev, ampak v občutljiv in kompleksen sistem uvaja obsežne spremembe in omejitve. Te bodo močno vplivale na delo zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter delovanje javnega zdravstvenega sistema, so prepričani. Prvopodpisani pod veto, državni svetnik Marko Zidanšek, je poudaril, da novela ne predvidi nobenih rešitev za težave, ki jih bodo povzročili sprejeti ukrepi, med drugim za zmanjšanje števila obravnav pri koncesionarjih ali v čistem zasebnem delu. Novela je po njegovih besedah v več segmentih tudi ustavnopravno sporna in lahko povzroči večjo škodo javnemu zdravstvenemu sistemu in bolnikom.

Zidanšek je ponovil opozorila zakonodajno-pravne službe državnega zbora o obsežnih spremembah, da bi bilo treba sprejeti nov zakon, in ne novele. Posebej je omenil člen, ki se nanaša na omejitve koncesionarjev glede porabe presežkov prihodkov nad odhodki. »Določba predstavlja močan poseg v pravico do zasebne lastnine ter svobodne gospodarske pobude.«

Pobudniki veta poudarjajo, da bi morala biti zdravstvena reforma v prvi vrsti namenjena pacientom – s ciljem zagotavljanja enako dostopnega in neprekinjenega zdravstvenega varstva na podlagi obstoječih virov.

Omejevanje zdravstvenih storitev?

Da si z novelo zakona, kot je bila predstavljena, ne moremo obetati kakšne pomembne zdravstvene reforme, kakšnih bistvenih sprememb, ki bi prinesle več storitev za bolnike ali kakršnokoli boljšo organizacijo zdravstva, razen nekaterih podrobnosti, je bila v prvih odzivih po sprejetju novele kritična tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović. Prepričana je, da določila v zakonu trenutno ne povečujejo obsega zdravstvenih storitev, ampak ga bodo omejile. »Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem.«

Novela se posveča več področjem

Spomnimo. Nedavno sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti razmejuje javno in zasebno zdravstvo in bo razen redkih izjem zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem onemogočila dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. »Verjamemo, da je sprejem zakona korak v pravo smer, saj prinaša številne pozitivne in težko pričakovane spremembe, ki bodo izboljšale kakovost življenja prebivalcev Slovenije,« je ob predstavitvi povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.

Tudi v Zbornici – Zvezi, krovni strokovni organizaciji zdravstvene in babiške nege, so večino načrtovanih sprememb in dopolnitev zakona podprli, saj se, kot je dejala svetovalka v Zbornici – Zvezi Monika Ažman, zavzemajo za vsem dostopno javno zdravstvo ter za vzdržen sistem neprekinjenega zdravstvenega varstva, temelječega na enakosti, solidarnosti, vzajemnosti in pravičnosti. »Podprli smo predlagane zakonodajne ureditve za ureditev oziroma nadgradnjo vstopnih pogojev v sistem zdravstvene dejavnosti, krepitev vloge javnih zdravstvenih zavodov, ukinitev oziroma zmanjševanje dvojnih praks v javnih zdravstvenih zavodih, zmanjšanje nasprotij interesov v javnih zdravstvenih zavodih ter povečanje zaupanja v javne zdravstvene zavode in zdravstvene delavce.«

Kot je še dejala Ažmanova, se novela posveča več področjem, ne zgolj podjemnim pogodbam, je pa to področje dvignilo največ prahu. »Glavna cilja novele sta krepitev javnega zdravstvenega sistema ter vzpostavljanje reda, ki bo zagotavljal transparentno delo zaposlenih in uporabnikom omogočal dostopnost do zdravstvenih storitev.«

Vpliv na primarni nivo

Vsebine novele v tem trenutku še niso želeli komentirati v Splošni bolnišnici Jesenice in na Kliniki Golnik. Pred dnevi pa se je odzval direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Matjaž Žura, ki v splošnem meni, da gre novela v pravo smer v smislu urejanja odnosa med javnim in zasebnim. »Trenutne projekcije kažejo, da novela na primarno zdravstvo na Gorenjskem – na naše osnovne dejavnosti – ne bo imela vpliva. Skrbi pa nas delovanje specialističnih ambulant (dejavnosti dermatologija, oftalmologija), kjer so zdravniki specialisti, ki delajo na teh področjih, angažirani pri različnih izvajalcih, tako v sklopu javne mreže kot izven nje. Do sedaj smo si pomagali s koncesionarji, zdaj to ne bo več mogoče. Iskali bomo druge rešitve, naša želja je seveda zaposliti specialiste. Mogoče pa se specialisti odločijo za delo v javnem zdravstvenem zavodu. Sicer bi bila ta specialistična dejavnost v zdravstvenih domovih osiromašena, spremembe bi lahko imele vpliv na dostopnost, pravočasnost, kakovost in varnost zdravljenja.«

Z novelo je načrtovano tudi merjenje obremenitev zdravstvenih delavcev. Na podlagi teh meritev naj bi vodstvo zavoda lahko odločalo o soglasjih za delo drugje in o sklenitvi podjemnih pogodb. Kot je pojasnil Žura, njihov zavod že spremlja obremenjenost zdravstvenih delavcev. A opozarja: »Zdaj naj bi bila pripravljena enotna navodila za vse javne zavode, kar verjetno za nas pomeni več birokracije.«

Novela zakona uvaja tudi zdravstvene regije in ureja povezovanje javnih zdravstvenih ustanov znotraj regije. Matjaž Žura je prepričan, da je primarni nivo kot OZG dobra praksa. A dodaja: »Če bi v t. i. zdravstveno regijo vključili še sekundarni in terciarni nivo (bolnišnice) in na primer lekarno, bi to zaradi različnih ustanoviteljev lahko funkcioniralo kot holding.«