okrožno in okrajno sodišče Kranj / Foto: Tina Dokl

Fotografija je simbolična. / Foto: Tina Dokl

Višje sodišče kazen znižalo za pol leta

Nekdanji jeseniški ravnatelj je pravnomočno obsojen na zaporno kazen tri leta in štiri mesece.

Ljubljana – Višje sodišče je nekdanjega ravnatelja ene izmed jeseniških šol za spolni napad na desetletno deklico in za neupravičeno slikovno snemanje po poročanju Dnevnika obsodilo na tri leta in štiri mesece zapora. Kazen mu je tako znižalo za pol leta, saj mu je kranjsko okrožno sodišče lani izreklo enotno zaporno kazen treh let in deset mesecev zapora.

V preiskavi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnice se je nekdanji ravnatelj, učitelj športne vzgoje in športni trener, znašel poleti 2023. Spolno naj bi napadel desetletno hčerko svoje takratne partnerice. Tožilstvo mu je poleg kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, očitalo tudi storitev dveh kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja. Na predobravnavnem naroku je obtoženi očitke tožilstva priznal, pri čemer je tožilstvo zanj predlagalo izrek treh let in desetih mesecev zaporne kazni. Sodnik je sledil predlogu vodje kranjskega okrožnega državnega tožilstva in obtoženemu januarja lani dosodil tri leta zaporne kazni za spolni napad in po šest mesecev za vsakega izmed dveh kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja.

Obramba je v pritožbi na višje sodišče predlagala, da mu dosojeno zaporno kazen spremenijo v zgolj pogojno zaporno kazen. Podredno je odvetnik nekdanjega ravnatelja sodišču predlagal še, da sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje v delu, ki se nanaša na sam izrek višine kazni. Kot je poročal Dnevnik, se tožilstvo s predlogi obrambe ni strinjalo in je vztrajalo, da višje sodišče potrdi prvostopenjsko sodbo v celoti, torej tudi višino izrečene kazni.

Višji sodniki so, kot navaja Dnevnik, v sodbi pojasnili, da je prvostopenjsko sodišče navedlo obrazložene in konkretne razloge, zakaj je primernejša kazen zapor, in ne zgolj pogojna kazen. Pri tem je sodišče upoštevalo tako težo posameznih kaznivih dejanj kot tudi oteževalne in olajševalne okoliščine. Obramba se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti obrne še na vrhovno sodišče in hkrati zaprosi za odlog prestajanja kazni do odločitve vrhovnih sodnikov. Sodba je sicer že pravnomočna, še piše Dnevnik.