Vitamin D: od pobude do smernic

Kranj – Po raziskavah, ki so bile izvedene v Sloveniji, kar 80 odstotkom odraslih med novembrom in aprilom primanjkuje vitamina D, približno 40 odstotkov pa se jih sooča s hudim pomanjkanjem. »Naše raziskave v preteklih letih so pokazale na velika sezonska nihanja v preskrbljenosti prebivalcev z vitaminom D,« pravi prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Dodaja, da ljudje z običajno prehrano zaužijejo manj kot pet mikrogramov vitamina D dnevno, kar je precej manj od priporočenih vrednosti.

Leta 2019 je Ministrstvo za zdravje na podlagi navedenih podatkov podprlo pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in mu podelilo mandat za sestavo delovne skupine, ki je oblikovala prve slovenske smernice za ustrezno preskrbo z vitaminom D. Delovna skupina je smernice že pripravila, njihova uradna predstavitev pa bo sledila po potrditvi razširjenih strokovnih kolegijev ustreznih zdravstvenih strok pri ministrstvu. Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., endokrinologinja in vodja te skupine, pojasnjuje: »Cilj dodajanja vitamina D je doseči zadostne ravni. V slovenski prehrani je vitamina D premalo, saj živil sistemsko še ne bogatimo.«

Pomanjkanje lahko vodi do bolezni

Smernice poudarjajo, da je vitamin D bistven za zdravo okostje, pa tudi za delovanje imunskega sistema. »Pomanjkanje vitamina D povezujemo s kroničnimi in akutnimi bolezenskimi stanji: rahitisom in osteomalacijo, katerih pojavnost v razvitem svetu narašča, z osteoporozo, večjim pojavljanjem akutnih okužb dihal, avtoimunskih bolezni, umrljivostjo za rakom in splošno umrljivostjo,« poudarja prof. dr. Pfeifer in dodaja, da je zadostna preskrbljenost z vitaminom D še posebej pomembna za ženske pred zanositvijo in nosečnice, najstnike, ki v tem obdobju pridobijo polovico največje kostne mase, ter za osebe, ki so visoko ogrožene za nastanek sladkorne bolezni.

Na voljo aplikacija

V želji po ozaveščanju javnosti je Inštitut za nutricionistiko na nacionalnem portalu o hrani in prehrani vzpostavil spletni vprašalnik, ki posameznikom omogoča oceno vnosa vitamina D. »Na nacionalnem portalu je javnosti brezplačno dostopna zelo enostavna spletna aplikacija, v katero posameznik vnese podatke o svojih prehranskih navadah, rezultat pa je takojšnja ocena primernosti njegovega prehranskega vnosa vitamina D in primerjava s priporočili,« pravi izr. prof. dr. Katja Žmitek, vodja nacionalnega projekta Nutri-D. V aplikaciji, razviti v sklopu projekta Nutri-D, si uporabniki lahko ogledajo grafični prikaz virov vitamina D in tako lažje ocenijo svoje potrebe.