Koncert
V soboto zvečer se dobimo pri Svetem Duhu
Ljudje smo si med seboj različni in raznolikost bogati družbo. Del nje želijo biti kot aktivni udeleženci tudi osebe s posebnimi potrebami. Vrata se jim počasi odpirajo. Zdi se, da najbolj prav v športu. Ta je znan po tem, da ljudi povezuje.
Gibanje, skupinski duh in doseganje ciljev, ki presegajo individualne omejitve, povezujejo ljudi ne glede na njihove razlike. Prav zato je vključevanje oseb s posebnimi potrebami v športne dejavnosti mnogo več kot rekreacija – je pot do enakopravnosti, samostojnosti in občutka pripadnosti. Pozitivnih zgodb je kar nekaj. Eno takšnih pišejo v Plavalnem klubu Radovljica. Pisati so jo začeli že pred leti s paraplavalcem Darkom Đurićem, v zadnjem obdobju pa imajo v klubu vedno več paraplavalcev in v primerih, ko je to mogoče in smiselno, jih vključijo v redne skupine. S svojimi sovrstniki brez posebnih potreb trenira tudi Jan Berlot, ki se je pred kratkim s srebrno medaljo vrnil z evropskega prvenstva za plavalce z Downovim sindromom. V klubu poudarjajo, da je vključevanje med skupine vrstnikov njihovo glavno vodilo, in upajo, da bodo pri tem čim uspešnejši tudi v prihodnje.
Pomembno sporočilo, da je šport lahko eno najučinkovitejših orodij za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo, prinaša tudi nacionalni projekt Aktivno inkluzivno. Invalidom bo na voljo 36 brezplačnih programov. Prvi so se že začeli izvajati. Pričakujejo, da se jih bo v naslednjih mesecih v različnih športnih panogah udeležilo najmanj dvesto posameznikov, v celotnem obdobju projekta, ki bo potekal do leta 2028, pa bo v športne programe in programe ABC skupaj vključenih najmanj tisoč invalidov.
Šport je lahko prvi korak, a njegov učinek seže daleč zunaj igrišč in telovadnic – v odnose, v delo, v vsakdanje življenje. Vedno več pozitivnih zgodb vključevanja oseb s posebnimi potrebami je tudi na področju zaposlovanja. Tudi Jan hodi v službo. Vključen je v Varstveno-delovni center Radovljica in zaposlen na Kmetiji Dolenc, kjer pomaga trikrat tedensko. Še več takšnih primerov in še več vključujočega delovnega okolja za vse si želijo tudi rotarijci. Rotary club Škofja Loka je nosilec projekta Rastemo skupaj. Organizirajo tudi okrogle mize. Včeraj je potekala v Radovljici, kjer so predstavili kar nekaj primerov vključujočih praks.
Inkluzija je proces, pri katerem se učimo živeti drug z drugim. Začne se že v otroštvu in v naših glavah. Na včerajšnji okrogli mizi so razbili marsikateri stereotip. In če se vrnemo na začetek, k športu. V tem procesu ima pomembno vlogo, saj krepi lastnosti, ki so dragocene tudi na delovnem mestu – disciplino, sodelovanje, osredotočenost in vztrajnost.