Vlada potrdila predlog zakona o Skoku

Vlada je prejšnji teden potrdila predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok). Po besedah ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča bo predlog vzpostavil ekosistem, v katerem z roko v roki delujejo vsi organi, ki morajo sodelovati za učinkovit pregon korupcije in organiziranega kriminala. Predlog med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja. Kot je pojasnil minister, bo Skok uporabljal pravila tožilske preiskave, kot jo pozna evropsko tožilstvo, in sodne preiskave, saj želijo s tem bistveno skrajšati postopke. Sodniki na novoustanovljenem sodišču, ki so sedaj zadolženi tudi za redne kazenske zadeve, bodo obravnavali samo najtežje primere korupcije in organiziranega kriminala. Predlog zakona po Zupančičevih besedah posega v šest zakonov, in sicer v zakone o organiziranosti in delu v policiji, o državnem tožilstvu, o sodiščih, o sodnikih, o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in v zakon o kazenskem postopku. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ni predmet novele. Predlaganemu zakonu nasprotujejo v Državnotožilskem svetu, kjer pravijo, da gre za ustavnopravno sporen poskus krnitve načela samostojnosti državnih tožilcev pri opravljanju kazenskega pregona. Poleg tega gre tudi za poskus slabitve položaja Državnotožilskega sveta, so sporočili. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož pa ocenjuje, da bi zakon o Skoku, če bi ga sprejeli, močno vplival na stopnjo pravne varnosti. Med drugim imajo na vrhovnem sodišču resne pomisleke tudi glede načina in predvsem roka ustanovitve novega Specializiranega sodišča. To naj bi začelo delovati že 1. januarja 2027, na dan, ko se začne obsežna reorganizacija celotnega prvostopenjskega rednega sodstva skladno s zadnjo sodno reformo. Orož je kritičen tudi do predodeljevanja kazenskih zadev, kar bo po njegovih besedah še podaljšalo njihovo reševanje. Tako na Državnotožilskem svetu kot vrhovnem sodišču pozivajo k odprti širši strokovni razpravi o predlogu zakona.

Vložili podpise za referendum

Pobudniki zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, gre za nekdanje člane odbora za varstvo človekovih pravic, so v torek v državni zbor vložili zahtevo za razpis referenduma, ki jo je podpisalo 44.619 volivcev. Kot je ob tej priložnosti povedal eden od pobudnikov Franco Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Državni zbor je o razpisu referenduma odločal na včerajšnji izredni seji, kot najverjetnejši datum pa se je omenjal 11. oktober.

Za ustavno presojo ureditve šolske prehrane

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je v sredo na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti ureditve vrtčevske in šolske prehrane. V njej je zapisal, da ni dopustno, da nekateri otroci samo zaradi svojega verskega ali drugega svetovnonazorskega prepričanja na ravni vere določenih obrokov v vrtcih in šolah ne morejo jesti. Prepričan je, da bi morali vzgojno-izobraževalni zavodi pri nudenju prehrane upoštevati tudi vero otrok, in ne le zdravstvenega stanja, kot je to urejeno zdaj. »Ni dopustno različno obravnavati otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi vere, in otrok, ki določene hrane ne smejo jesti zaradi njihovega zdravstvenega stanja, kot se to dela zdaj,« je prepričan Lobnik.

Velik primanjkljaj na ministrstvu za zdravje

Ministrstvo za zdravje ima približno 200 milijonov evrov primanjkljaja glede na prevzete obveznosti in zagotovljena sredstva, je ta teden opozoril pristojni minister Tadej Ostrc. Med drugim je poudaril slabo poslovanje bolnišnic, ki so v prvih petih mesecih ustvarile približno 22 milijonov evrov izgube, ob nespremenjenih trendih in brez dodatnih ukrepov pa bi lahko do konca leta primanjkljaj narasel na od 80 do 100 milijonov evrov. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je v odzivu opozorilo, da težave niso nastale čez noč, temveč so posledica dolgoletnega neskladja med dejanskimi stroški izvajanja zdravstvenih storitev in sredstvi, ki jih zavodi prejmejo za svoje delo. Največjo izgubo sta v petih mesecih ustvarila univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru (prvi skoraj 10 milijonov evrov, drugi slabih pet milijonov). Na Gorenjskem sta najslabše poslovali Klinika Golnik s skoraj milijon evrov izgube in Porodnišnica Kranj, kjer so do konca maja pridelali 463 evrov izgube.