Vlada predlaga obvezno božičnico še letos

Ljubljana – Minister za finance Klemen Boštjančič je po četrtkovi seji vlade pojasnil, da je vlada sprva želela obdavčiti premoženje in zbrane vire nameniti razbremenitvi dela; ker do tega ni prišlo, predlaga druge spremembe, s katerimi bi izboljšala gmotni položaj prebivalcev. Obvezno božičnico predlaga za vse zaposlene, tako v zasebnem kot javnem sektorju, in sicer v višini polovice minimalne plače, znesek pa bi bil po zgledu regresa oproščen davkov in prispevkov. Poudaril je, da uvedba 14. plače oziroma božičnice ne pomeni ukinitve nagrade za delovno uspešnost, ki jo mnoga podjetja že izplačujejo in je do višine povprečne plače oproščena davkov (ne pa tudi prispevkov). Vštela bi se v nagrado, ki bi bila tako po novem v višini do polovice minimalne plače oproščena tudi prispevkov. Pojasnilom je dodal, da je božičnica v številnih evropskih državah nekaj povsem običajnega: v Avstriji in Italiji je ustaljena praksa, na Portugalskem, v Španiji in Grčiji je obvezna.

Vladni predlog predvideva, da bi bila tudi pri nas izplačana že letos – glede na veljavno minimalno plačo bi znašala 639 evrov –, ključen pa bo socialni dialog, je dejal Boštjančič. »Ključno bo, da v dialogu s sindikati in delodajalci najdemo rešitev, ki bo dolgoročno vzdržna in bo vsem dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa neka kaprica vlade, ki obremenjuje in duši gospodarstvo.«

Ogorčenje in naklonjenost

Pet delodajalskih organizacij, članic Ekonomsko-socialnega sveta – Združenje delodajalcev Slovenije, gospodarska, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije –, se je odzvalo že na torkovo napoved premierja Roberta Goloba, da bo vlada obravnavala predlog obvezne božičnice. Opozorile so, da bi njena uzakonitev, ne glede na davčno razbremenitev, pomenila dodatno veliko finančno breme za gospodarstvo, saj bi dodatno povečala stroške dela in poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki se že zdaj sooča z visokimi stroški dela v primerjavi z evropskim povprečjem, poleg tega je v čedalje slabši kondiciji. »Nesprejemljivo je, da se poslovna uspešnost predpisuje kot obligatorni del plače,« so poudarili. »Poslovna uspešnost je pogojena z uspešnim poslovanjem podjetja in tako ne more biti določena kot zakonska dolžnost delodajalca.«

V sindikatih vladni predlog pozdravljajo. »V času, ko se številni delavci soočajo z negotovostjo, nizkimi plačami in vse višjimi življenjskimi stroški, je zakonska ureditev božičnice korak v pravo smer, korak k večji pravičnosti, dostojanstvu dela in socialni varnosti,« menijo v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Zavzemajo se za višino izplačila, ki bo imela dejanski učinek na kakovost življenja zaposlenih; temelj vsake zakonodajne spremembe pa mora biti spoštovanje socialnega dialoga, so med drugim še zapisali. Podobno je poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko ter ob tem opozoril, da uvedba božičnice ne sme pomeniti poslabšanja položaja zaposlenih, mladih ali upokojencev na kakšnem drugem področju.

Prilagoditev pogojev za normirance

Vlada predlaga tudi razmislek o zvišanju praga za priznavanje normiranih stroškov. Po zadnji spremembi, s katero se je prag znižal, je bilo namreč v razpravah poudarjeno, da to negativno vpliva na razmišljanje podjetnikov o širitvi dejavnosti, so pojasnili. Glede na predstavljeni predlog bi mejo za polne normirance dvignili s 60.000 na 120.000 evrov, za popoldanske s 30.000 na 50.000 evrov, skladno s tem pa bi se zvišal tudi prag za izstop iz sistema: na 120.000 evrov za polne in na 50.000 evrov za popoldanske normirance.

Davčni sistem bi se spremenil tako, da bi prvih 60.000 evrov obdavčili s 4,1-odstotno stopnjo, prihodke do 120.000 evrov pa z 20-odstotno stopnjo. Poleg tega bi uvedli 35-odstotni davek za tiste, ki bi imeli ob izstopu iz sistema povprečne prihodke v dveh letih višje od 120.000 evrov. V sedanji ureditvi je normiranec ob izstopu iz sistema neomejen pri zgornji meji prihodkov in tako tudi za več milijonov prihodkov plača le 20-odstotni davek, je pojasnil minister Klemen Boštjančič. Možnost vrnitve v sistem normirancev bi podaljšali z dveh na pet let.