Vlada za nadaljevanje nakupa oklepnikov patria

Sajovic: prihranek bo 400 milijonov evrov

Vlada je prejšnji teden sprejela sklep o nadaljevanju postopka nakupa in dobave osemkolesnih bojnih vozil patria. Gre za nakup skupno 106 oklepnikov prek javnega naročila s postopki pogajanja s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za dve bojni bataljonski skupini Slovenske vojske – izvidniško in srednje bojno skupino. Po besedah ministra za obrambo Boruta Sajovica bodo nakup prve, tj. izvidniške skupine, sestavljene iz 53 oklepnikov, opravili med leti 2025 in 2027, drugi nakup 53 oklepnikov za sred­njo bojno skupino pa med leti 2026 in 2030. Okvirni finančni znesek je okoli 700 milijonov evrov, vlada pa ga še ni dokončno sprejela. Ministrstvu je naložila, da pred sklenitvijo okvirnega sporazuma za nakup bojnih vozil patria in potrditvijo naročila pridobi njeno soglasje v skladu z zakonom o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026. »Bistveno je, da so ta vozila cenejša od vozil boxer. Držali bomo obljubo in realizirali prihranek, ki bo na koncu zagotovo večji od 400 milijonov evrov,« je poudaril minister in pojasnil, da so osemkolesni oklepniki patria in njihovo vzdrževanje bistveno cenejši od osemkolesnih vozil tipa boxer. Glede na slab sloves Patrie v Sloveniji je Sajovic še zagotovil, da bodo z vlado dali vse od sebe, da bodo postopki maksimalno transparentni, javni in pregledni. V koaliciji pa vsi ne podpirajo omenjenega nakupa. Nasprotujejo mu v Levici, je sporočil vodja poslanske skupine Matej Tašner Vatovec. Menijo, da je popolnitev Slovenske vojske z bojnimi oklepniki nepotrebno, saj to pomeni manj denarja za druga področja. V opozicijskem NSi pa zahtevajo sklic nujne seje Komisije za nadzor javnih financ »v zvezi z dragim nakupom osemkolesnikov patria«. Kot pravijo, prihranek 400 milijonov evrov pri nakupu osemkolesnikov patria namesto oklepnikov boxer, ki ga omenja Sajovic, ni ocenjen realno. Po njihovih podatkih bi ena patria stala 6,6 milijona evrov, cena enega vozila boxer (skupaj z oborožitveno postajo) pa 5,2 milijona evrov. Spomnimo, da je Golobova vlada leta 2022 preklicala pogodbo o nakupu osemkolesnih oklepnikov tipa boxer, ki jo je podpisala prejšnja Janševa vlada, v kateri je bil obrambni minister predsednik NSi Matej Tonin.

Zakon o medijih skozi prvo sito

Državni zbor je v torek po prvem branju potrdil vladni predlog zakona o medijih. Medtem ko koalicijski poslanci zagovarjajo, da gre za sodoben medijski zakon, ki pa ga bodo še dopolnili, opozicijski predvsem opozarjajo, da bo škodil neodvisnosti medijev. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je povedala, da novi zakon medijski prostor ureja celovito, vlada pa se z njim po več kot 20 letih odziva na izzive digitalizacije, umetne inteligence, družbenih medijev in koncentracije medijskega lastništva. Po njenem mnenju zakon spodbuja razvoj medijev in postavlja jasna pravila za njihovo delovanje, med ključnimi novostmi pa so tudi finančne spodbude medijem, katerih prihodki so se v zadnjih letih močno zmanjšali. »Brez državnega sofinanciranja zato težko naprej opravljajo svoje poslanstvo,« je dejala. V opozicijskih SDS in NSi pa menijo, da je zakon škodljiv. Poslanka NSi Iva Dimic je npr. dejala, da levica s predlogom zakona vzpostavlja »popoln nadzor nad mediji«. Poudarila je, da bo vsakokratna vlada z uredbo podrobneje določila merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. Ob tem se je vprašala, ali je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev. Tudi poslanec SDS Andrej Hoivik je opozoril na nevarnost pristranskega dodeljevanja državne pomoči t. i. prijateljskim medijem in na drugi strani na »ustrahovanje neodvisnih medijev, omejevanje pluralnosti in demokratični deficit«.

Požar v dijaškem domu

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani je v četrtek prejšnji teden okoli 4. ure zajel velik požar, zato so morali iz objekta evakuirati 363 ljudi. V požaru je bilo enajst dijakov ranjenih, eden od njih je bil močno opečen, nekateri so se nadihali strupenega dima, nekaj pa se jih je poškodovalo zaradi skakanja skozi okna. Vzrok za požar še ni znan, v njem pa je bila uničena večina sledov, so pojasnili na policiji, ki preiskuje sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. So se pa v nedeljo dijaki že začeli vračati v nepoškodovani del doma. Za tiste, ki so bivali v najbolj poškodovanih oddelkih, so pripravili nadomestne nastanitve. Ob požaru se je izkazalo, da v dijaškem domu, kot tudi še v mnogih drugih tovrstnih objektih, sploh ni bilo požarnega sistema oziroma alarma.