Vlada predlaga štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne na 1. december 2025. / Foto: arhiv GG/Gorazd Kavčič
Vlada predlaga štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne na 1. december 2025. / Foto: arhiv GG/Gorazd Kavčič
Vlada je v sredo potrdila predlog interventnega zakona, s katerim predlaga štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet, ki bodo veljavne na 1. december 2025. Po razlagi podpredsednika vlade Mateja Arčona so se za ta ukrep odločili zaradi bistvenega povečanja prometa, rekordnih investicij, zastojev in tudi zaradi kakovosti uporabe avtocest. Z ministrstva za infrastrukturo pa so sporočili, da se s tem ukrepom blažijo negativne posledice zmanjšane pretočnosti cestninskega omrežja zaradi velikega investicijskega cikla na slovenskih avtocestnih odsekih, ki je nujno potreben z vidika varne uporabe teh avtocestnih odsekov in ohranja zaupanje uporabnikov v sistem vinjetnega cestninjenja. Zaradi podaljšanja veljavnosti vinjet bo imel DARS po besedah predsednika uprave družbe Andreja Ribiča za nekaj več kot 20 milijonov evrov izpada prihodkov od cestnin. Predlog vlade sicer razume in pozdravlja. Poslanec SDS Zvone Černač pa je vladni predlog označil za predvolilno potezo. Obenem je vlada v sredo sklenila, da na obalni hitri cesti uporaba vinjet za osebna vozila od 1. januarja 2026 ne bo več potrebna. Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo gre za začasen ukrep, ki bo veljal do izgradnje hitre ceste med Koprom in Dragonjo.
V petek so pobudniki pod vodstvom Aleša Primca v državni zbor vložili zahtevo za referendum, pod katero so zbrali 46.245 podpisov. Po besedah Primca se jim zakon zdi krivičen in nehuman, očitajo pa mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Kot kaže, bo referendum potekal 23. novembra, o čemer je včeraj razpravljal odbor državnega zbora za zdravstvo, danes pa bo o datumu izvedbe referenduma na izredni seji odločal državni zbor. Referendumsko vprašanje bi se glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?« Omenjeni zakon polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, daje pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Spomnimo, da so se volivci o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja že izrekali junija lani na posvetovalnem referendumu, na katerem je ureditev te pravice podprlo skoraj 55 odstotkov volivcev.
Iz zunajparlamentarne stranke Resni.ca so v torek sporočili, da so končali zbiranje podpisov podpore za zakon o odpravi obveznega RTV prispevka. Kot so pojasnili, so zbrali nekajkrat več podpisov, kot je potrebno za vložitev predloga zakona v parlament. Obenem so se odločili, da bo stranka aktivno podprla zbiranje podpisov za razpis referenduma proti pokojninski reformi, ki po njihovi oceni pomeni odkrit napad na delavce, upokojence in prihodnje generacije. Kot je znano, je Delavska koalicija, v kateri so združene različne sindikalne in civilne organizacije, prejšnji teden začela zbirati 40.000 podpisov za referendum o pokojninski reformi. Zbiranje podpisov poteka do 11. novembra.
V sredo so na ustanovnem kongresu v Kočevju ustanovili novo stranko Preporod, za njenega predsednika pa so izvolili evropskega poslanca in nekdanjega kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Kot je predstavil, ima stranka pet temeljev: zagotavljanje varnosti, sistematizacijo javnega zdravstva in šolstva, konkurenčnost gospodarstva, integriteto politike ter sodelovanje in povezovanje. Prebilič je v govoru med drugim poudaril, da mora politika zagotavljati red, stabilnost in predvidljivost, zato pa ji morajo vrniti dostojanstvo, spodobnost in normalnost. »Naj bo to naš prerod – politični in družbeni,« je dejal. Napovedal je še, da vsaj do državnozborskih volitev ostaja evropski poslanec Zelenih.
V ponedeljek je vodja poslanske skupine SD Jani Prednik odstopil s poslanske funkcije. Za odstop se je odločil po poročanju medijev o ovadbi, ki jo je zoper njega zaradi psihičnega in fizičnega nasilja vložila bivša partnerica. Med drugim mu očita klofute in grožnje, da jo bo skalpiral in ubil, nadnjo naj bi dvakrat dvignil tudi kuhinjski nož. Prednik je v odzivu medijem zapisal, da nikoli ni bil nasilen ne fizično ne psihično. Kot je navedel, se je zasebno znašel v odnosu, ki je prerasel v vir nenehnih konfliktov, pritiskov, poniževanj in obtožb, dolgotrajna izčrpanost in občutek nemoči pa sta ga pripeljala do napačnih odzivov, ki jih obžaluje.