Vlaki do Kranja devet minut hitreje

Ljubljana – Kot je na sredini novinarski konferenci večkrat poudarila ministrica Alenka Bratušek, večji izziv kot zagotavljanje finančnih sredstev za posodobitev železniškega omrežja predstavlja umeščanje v prostor. Najbližje realizaciji je po njenih besedah dvotirnost proge od Ljubljane do Kranja. Na gorenjski progi sta trenutno v pripravi dva prostorska načrta. Prvi se nanaša na povezavo Ljubljana–Kranj, kjer je bil državni prostorski načrt (DPN) že v javni obravnavi, drugi pa Kranj–Jesenice. »Danes se z vlakom, ki se od Ljubljane do Kranja ustavi na vseh postajah, voziš 31 minut, ko bo predvidena optimizacija izvedena in bo dvotirna proga narejena, bo vožnja trajala 22 minut. Čas vožnje mednarodnega vlaka, ki med krajema nima postankov, se bo skrajšal za pet minut, na 15 minut. Glavni učinek dvotirnosti bo povečanje števila vlakov, saj se bo vzpostavil t. i. taktni vozni red, ki pomeni, da bo vlak v konicah vozil na približno 15 minut, in to bi lahko zelo razbremenilo ceste od Kranja do Ljubljane,« je napovedala Bratuškova. Želijo si, da bi bil DPN za dvotirnost proge do Kranja sprejet naslednje leto, okvirno do junija. »Potem je treba to vse sprojektirati, mislim pa, da je realna ocena, da bi lahko gradnja stekla v dveh, treh letih,« je dejala. Tudi na drugem delu proge, od Kranja do Jesenic, so predvidene optimizacije. »Ampak tu z dokumenti še nismo tako daleč, da bi lahko že povedala, koliko bi se čas potovanja skrajšal,« je dodala. Med regionalnimi progami je poudarila povezavo Ljubljana–Kamnik.

»To progo želimo narediti dvotirno in čas vožnje skrajšati z 32 minut na 24 minut,« je dejala. Ministrica je posebej omenila tudi progo med brniškim letališčem in Ljubljano. »Tudi tu še ni čisto dokončno določena trasa,« je dejala in poudarila, da tras ne določajo politiki, ampak stroka.

O opozorilih civilne iniciative

Civilna iniciativa Občanom prijazna železnica opozarja, da predlog državnega prostorskega načrta posega v območje s pitno vodo Svetje 2 v Medvodah, prav tako na Sorškem polju. Ministrica nam je na vprašanje, kako nameravajo tehnično zaščititi vodne vire na obeh omenjenih območjih, odgovorila, da bodo odgovore na vprašanja zainteresirane javnosti podali strokovnjaki in da bodo v sodelovanju z njimi morali znati odgovoriti na vsa vprašanja, ki se porajajo. »Pitna voda ne sme biti in ne bo ogrožena. Absolutno bodo objavljeni odgovori na vse, glede česar se porajajo pomisleki,« je obljubila. Civilna iniciativa opominja tudi, da je bilo pred leti obljubljeno, da bodo mednarodni in tovorni promet speljali ob gorenjski avtocesti, obstoječa gorenjska proga pa bi se namenila lokalnemu potniškemu prometu. Komentar na ta pomislek je podal Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice. »Res je, da je bila prvotna ideja, da bi novo železniško progo med Ljubljano in Jesenicami speljali ob avtocesti, leta 2009 so se tudi začeli postopki umeščanja v tem koridorju, a leta 2015 je prišlo do zaključka, da ta trasa s finančno-ekonomskega in okoljskega vidika ni upravičena. Predvsem z okoljskega vidika so bili zaključki tako negativni, da smo jo morali opustiti in se podati v sprejemanje državnega prostorskega načrta za obstoječo traso.«

Železnice so prioriteta

Sicer pa so železnice na področju infrastrukture po ministričinih besedah absolutna prioriteta vlade, kar se kaže tudi skozi načrtovana proračunska sredstva. Za prihodnje leto načrtujejo skoraj 1,1 milijarde evrov, v letu 2026 pa skoraj 1,2 milijarde evrov, je pojasnila in poudarila, da gre za zgodovinsko visoke številke. Samo za železniško infrastrukturo bo prihodnje leto namenjenih 627 milijonov, leto pozneje pa nekaj manj kot 765 milijonov evrov.