Vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo

Poslanci NSi in nepovezani poslanci iz vrst Demokratov so v ponedeljek po referendumu, na katerem je bil zavrnjen zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke, v državni zbor vložili interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko. Gre za že 11. predlog interpelacije zoper člane ministrske ekipe Roberta Goloba v tem mandatu, od tega dvakrat zoper celotno vlado. Med drugim ministrici očitajo negospodarno rabo javnih sredstev in sistematično uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve. »Temelj interpelacije so ugotovitve komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, zlasti v zvezi s finančno materialnim poslovanjem ministrstva za kulturo, ki se je na več mestih izkazalo kot neprimerno, neustrezno,« je za medije dejal predsednik NSi Matej Tonin. Ministrici očitajo, da je z neupravičenim in protipravnim izplačilom iz sredstev državnega proračuna ravnala nevestno in protizakonito ter da je opustila dolžno ravnanje po zakonih o vladi in državni upravi, zaradi česar je prišlo do nezaupanja v državne institucije in v funkcijo ministrice za kulturo. Med očitki je tudi ta, da ministrica z ukinitvijo Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve ni ravnala skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine. Kot piše v interpelaciji, z izenačevanjem zgodovine pred in po osamosvojitvi Slovenije v nasprotju z ustavo odreka najvišjo veljavo temeljnemu dogodku za nastanek Slovenije – slovenski osamosvojitvi, okrog katere se je oblikovala narodna enotnost. Predlagatelji interpelacije poudarjajo tudi izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade Svetlani Makarovič in selitev ljubljanske Drame na Litostrojsko zaradi obnove stare stavbe v središču Ljubljane. V SDS pravijo, da bi morala ministrica že zdavnaj odstopiti, in če ne bo, bodo po besedah poslanca Zvonka Černača interpelacijo podprli. Ministrica Asta Vrečko je v odzivu na vloženo interpelacijo dejala, da je kulturni boj vse, kar se na desnici znajo iti, in da želijo vanj zvleči tudi njo in njeno stranko (Levica). Pričakuje, da jo bosta na interpelaciji podprli obe koalicijski partnerici.

Zlati red za zasluge zvezi združenj NOB

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je minuli četrtek na slovesnosti v predsedniški palači v počastitev 80. obletnice konca druge svetovne vojne Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije vročila zlati red za zasluge. Zlati red ji je podelila za izjemne zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina, za odpor in obstoj slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za vrednote boja proti fašizmu in nacizmu, solidarnosti, domoljubja in miru. Predsednica republike je na slovesnost povabila tudi partizanke in partizane, ki so sodelovali v boju za svobodo, mir in boljšo prihodnost slovenskega naroda. V znak spoštovanja in zahvale jim je podelila Predsedničin spominski kovanec za njihov neprecenljiv prispevek v boju za svobodo in obrambo domovine ter poudarila, da brez njihovega poguma in vztrajnosti ne bi bilo ne slovenskega jezika ne Slovenije, kot jo poznamo danes, pa tudi ne svobodomiselnih in razmišljujočih mlajših generacij, ki lahko z upanjem zrejo v prihodnost. »Ni višjega in žlahtnejšega poslanstva v življenju posameznika in skupnosti, kot je boj za sočloveka, za šibkejše, za svobodo, za pravice in za domovino. Slovenci smo stoletja živeli brez lastne države, razdrobljeni v različne upravne in politične tvorbe, na prepihu zgodovine in pogosto prepuščeni odločitvam velikih sil. V obdobju med obema vojnama je bil slovenski narod izpostavljen asimilacijskim, kulturnim, političnim in socialnim pritiskom ter nasilju tedanjih avstrijskih, italijanskih in madžarskih oblasti. A ni se vdal – ne takrat in ne kasneje,« je med drugim poudarila v govoru.

SDS za sklic nujne seje

Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje komisije državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri bodo razpravljali o prenosu več kot tri tisoč posmrtnih ostankov iz Jame pod Macesnovo gorico. Razlog za zahtevo za obravnavo točke z naslovom Pieteten in dostojen pokop pobitih žrtev iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico je odločitev ministrstva za obrambo za prenos posmrtnih ostankov medvojnega in povojnega nasilja, so v SDS zapisali v sporočilu za javnost. Posmrtni ostanki so bili najprej shranjeni v garaži Komunale Kočevje, ministrstvo za obrambo pa se je odločilo, da jih začasno prenese v kostnico v Lipici pri Škofji Loki, kar so izvedli konec marca. »Kljub napovedim o iskanju soglasja s svojci in širšo javnostjo je bil prenos izveden enostransko, brez predhodnega dogovora o končni lokaciji pokopa,« so navedli v SDS.