Vmesno poročilo: Golob ni vplival na Sovo

Državni poslanci so v sredo začeli obravnavo vmesnega poročila preiskovalne komisije državnega zbora o sumih nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije. Obravnavo so za zaprtimi vrati nadaljevali včeraj, ko so se seznanili še s tajnim delom poročila, nato pa so o vmesnem poročilu in predlaganih sklepih tudi glasovali. Komisija v vmesnem poročilu ugotavlja, da predsednik vlade Robert Golob ni vplival na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) in datum aretacije ruskih vohunov, ob tem napoveduje ukrepe zoper nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega šefa policije Boštjana Lindava, ki sta to zatrjevala. Kot piše v poročilu, je povsem nemogoče in tudi nedokazano, da bi premier istočasno vplival na Sovo in tujo agencijo, ki je sodelovala s Sovo, in spremenil njuno operativno delo. Po navedbah komisije so trditve Bobnarjeve in Lindava, ki so z zaprte seje komisije prišle v javnost, ruskim obveščevalnim službam razkrile, da aretacija ni bila naključna ter da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja. Med predlaganimi sklepi, o katerih so poslanci glasovali včeraj, je bil tudi ta, da državni zbor preiskovalni komisiji naloži, naj Lindava zaradi suma krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Predlagan je bil tudi sklep, da organu, pristojnemu za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov, predlagajo sprožitev postopka varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov Bobnarjevi zaradi »utemeljenega dvoma o zanesljivosti in lojalnosti«. Komisija je med drugim še predlagala, da naj državni zbor ugotovi, da sta Bobnarjeva in Lindav v svojem pričanju z »navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev« osebne politične in karierne interese postavila pred nacionalne. Lindav je v odzivu na vmesno poročilo in razpravo v parlamentu dejal, da je bila javnost priča »politični likvidaciji dveh posameznikov, ki sta si upala govoriti o sumih zlorabe oblasti, kakršni še nismo bili priča v času samostojne države«. Preiskovalna komisija je sicer vmesno poročilo novembra lani potrdila le z glasovi koalicijskih članov, saj so opozicijski sejo obstruirali. Člana Vida Čadonič Špelič (NSi), Andrej Poglajen (SDS) in namestnik člana Andrej Kosi (SDS) so v ločenih mnenjih poudarili, da preiskava ne more biti zaključena brez zaslišanja predsednika vlade ter soočenja direktorjev Sove in Nacionalnega preiskovalnega urada.

Izredna nadzora

V zadnjem tednu so javnost seznanili z rezultati izrednih nadzorov nad dvema zdravstvenima ustanovama. Zdravniška zbornica Slovenija je v izrednem strokovnem nadzoru v primeru preobsežne odstranitve prostate zaradi zamenjave vzorcev na inštitutu za patologijo ugotovila, da je do zamenjave vzorcev prišlo v postopku prestavljanja vzorcev tkiva iz prejetih kaset v kasete z internimi identifikacijskimi številkami v laboratoriju inštituta. Pri opisanem prestavljanju vzorcev v skladu z ustaljenim načinom dela ni sodeloval nobeden od nadzorovanih zdravnikov, so v zbornici pojasnili za STA. Direktor inštituta za patologijo Jože Pižem je povedal, da se z ugotovitvami nadzora strinjajo, po ugotovljeni zamenjavi pa so izvedli več ukrepov za preprečevanje podobnih zamenjav. Gre za primer, ko so maja 2023 zaradi napačne diagnostike inštituta za patologijo bolniku napačno diagnosticirali raka, na urološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra pa so ga nato operirali obsežneje, kot bi ga sicer. Izredni strokovni nadzor je potekal tudi v Medicinskem centru Medicor, kjer so oktobra 2023 osemdesetletno pacientko operirali na srcu, približno 12 ur po operaciji pa je izkrvavela in umrla. Medtem ko je predsednica uprave Medicorja Metka Zorc dejala, da je zbornica zdravstvene in babiške nege v nadzoru zaznala pretežno administrativne pomanjkljivosti, ki niso vplivale na izid zdravljenja bolnice, pa v zbornici pravijo, da pri ugotovljenih nepravilnostih ni šlo zgolj za administrativne pomanjkljivosti. Osem od 16 zaposlenih izvajalcev zdravstvene nege, ki so bili vključeni v zdravstveno obravnavo pacientke, oktobra 2023 denimo ni izpolnjevalo pogojev za samostojno opravljanje dela v zdravstveni negi v Sloveniji, so opozorili.

Vasilka Sancin namesto Marka Bošnjaka

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v torek v Strasbourgu za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) izvolila Vasilko Sancin. Na položaju bo nasledila predsednika sodišča Marka Bošnjaka, ki je slovenski sodnik na ESČP od leta 2016, mandat pa se mu izteče maja. Sancinova je sicer od leta 2022 na ESČP že nadomestna sodnica.